21. februar je za mednarodni dan materinščine razglasil Unesco leta 1999 v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so zahtevali enakopravnost za svoj jezik. S tem so želeli opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti posameznih področij v svetu.
Evropska unija si z jezikovno politiko prizadeva zaščititi jezikovno različnost in uveljaviti znanje tujih jezikov. Pri tem jo vodi spoštovanje kulturne identitete prebivalcev in prizadevanje za večjo družbeno povezanost.
Vsaka država članica ob pristopu k Evropski uniji določi, kateri jezik (jezike) želi razglasiti za svoj uradni jezik. Trenutno imamo tako v Uniji 23 uradnih jezikov. Najbolj razširjena je angleščina, sledita ji francoščina in nemščina.
Materinščina je jezik, ki se ga v otroštvu naučimo od svoje družine in okolja. V primeru, da se otrok nauči dveh ali več jezikov je materinščina tisti jezik, ki ga posameznik opredeli kot takega. Za prebivalce na območju Slovenije je to večinoma slovenščina in tako sodimo med jezikovno razmeroma homogene države v Evropski uniji.
Ljudje, ki govorijo več jezikov, laže izkoristijo priložnosti za študij in delo v drugih državah članicah. Obenem pa materinščina ostaja jezik našega otroštva na katerega so vezani lepi spomini. Slovenski jezik je bistveni del naše kulture in narodne zavesti, zato ga moramo negovati, ne zanemarjati. Po besedah komisarke Viviane Reding ''ni malih ali velikih jezikov. So samo materini jeziki. In vsi so najlepši na svetu''.
