Na mednarodni konferenci 'Evropa se spominja za prihodnost' v organizaciji Društva za razvoj kulture dialoga v razširjeni Evropi s podporo nemške vlade in pod pokroviteljstvom Jeryija Buzeka, predsednika EP 29. in 30. aprila v Berlinu, je evropski poslanec dr. Milan Zver skupaj s švedsko raziskovalko Camillo Andersson, nemškim zgodovinarjem dr. Berndom Faulenbachom, češkim veleposlanikom dr. Rudolfom Jindrakom ter študenti iz Nemčije, Poljske, Romunije in Čekle udeležil panela z naslovom Mladi Evropejci želijo vedeti.
Milan Zver je v svojem uvodnem delu govoril o padcu demokratičnih kompetenc med mladimi in primerjal demokratično klimo pred dvajsetimi leti in danes. Pričakovanja pred dvema desetletjema so bila zelo visoka, a jih nismo dosegli niti v razvoju demokracije. Demokracija ni postala tako samoumeven globalni proces, kot smo pričakovali. Poleg tega se je pod vplivom vsesplošne krize razvoj zaustavil, kar se kaže v vse manjši udeležbi na volitvah, zmanjšanemu zaupanje v demokratične institucije, vzponu neonacističnih in neokomunsitičnih gibanj itd. Zver je menil, da bi šole, pa tudi drugi dejavniki politične socializacije, kot so znanost, politika in mediji, morali opraviti veliko več pri razvijanju demokratičnih vrednot, ki so v jedru demokratične kulture.
Čeprav EU temelji na kulturni raznolikosti, na različnih etničnih entitetah z lastnimi kolektivnimi spomini, je, tako Zver, v prihodnosti pričakovati več zgodovinskih del, vključno z učbeniki, ki bodo z evropske ravni objektivno zajeli, analizirali in ovrednotili osrednje zgodovinske procese, dogodke in akterje. Takšno zgodovinopisje bi moralo zajeti tudi temne strani skupne evropske zgodovine. Le tako bomo presegli nepotrebne delitve, ki marsikje obstajajo zaradi stereotipov.
Na vprašanje mladih, ali je v vzhodni Evropi demokracija res manj utrjena in demokratična kultura manj razvita, je odgovoril, da so to razumljiva in dokazana dejstva, ki pa jih v razvojni perspektivi ne gre jemati tragično, če se bodo zadeve na ustrezen način urejevale.
V delu razprave, v katerem je sodelovala tudi številčna publika, se je razvila zanimiva razprava o civilni družbi. Zver je razložil svoje videnje prebujanja civilne družbe v osemdesetih letih, še v okviru starega režima, in njen prispevek k demokratizaciji družbe v slovenskem primeru.
Ob zaključku konference je najprej medijski pokrovitelj Thomas Schmid iz dnevnika Die Welt povzel zaključke in izpostavil Zverov referat, še zlasti njegovo opozorilo o stagnaciji demokracije. Povzel je njegovo misel, da je potrebno več vlagati zlasti v razvoj demokratičnih vrednot in kulture.
