· Javnomnenjska raziskava Parlemeter meri mnenje Evropejcev o Evropski uniji in Evropskem parlamentu.
· 64 odstotkov Evropejcev in kar 72 odstotkov Slovencev, meni, da ima njihova država koristi od članstva v EU.
· 57 odstotkov ljudi verjame, da je članstvo v EU dobra stvar.
Delež evropskih državljanov, ki verjamejo, da ima njihova država koristi od članstva v EU je 64 odstotkov, kar je za štiri odstotne točke več kot leta 2016.
Velika večina državljanov EU verjame, da je članstvo v Evropski uniji dobra stvar za njihovo državo, kaže najnovejša raziskava Evropskega parlamenta Parlemeter. S 57 odstotki je ta delež skoraj enak kot pred krizo. Prav tako 47 odstotkov ljudi meni, da njihov glas v EU šteje, kar je najboljši rezultat od volitev v Evropski parlament leta 2009. Javnomnenjska raziskava Parlemeter v letu 2017 je zajemala 27,881 državljanov vseh 28 držav članic.
Z raziskavo Parlemeter 2017 lahko pobliže spoznamo mnenje državljanov o članstvu v EU in koristih članstva, njihovo mnenje o tem, koliko šteje njihov glas v EU ter njihov odnos do Evropskega parlamenta, njegovih prednostnih nalog, akcij in misij. Javnomnenjska raziskava potrjuje vse bolj naklonjeno mnenje državljanov o EU in kaže na nadaljevanje trenda iz 2016.
Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je ob tem dejal: ''Rezultati raziskave so zelo pozitivni in spodbujevalni. Kažejo, da zaupanje v naše institucije in naše delo narašča, ter potrjujejo, da so krizna leta za nami. Seveda se na nekaterih področjih mnenja razlikujejo med državam članicami. To pa nas mora navdihniti, da bi še bolj okrepili naša prizadevanja, da se spopademo z izraženimi pomisleki. Vse več ljudi vidi Evropsko unijo kot ključnega akterja pri reševanju velikih izzivov in zaščiti državljanov pred skupnimi grožnjami, kot so terorizem, brezposelnost, revščina in izključenost. Za nas, kot ljudski parlament, to pomeni, da moramo delati še močneje, da izpolnimo upanja in pričakovanja ljudi. To raziskavo dojemam tudi kot mandat za Evropski parlament, da še poveča svojo vlogo pri oblikovanju prihodnosti Evropske unije. Najboljši prostor za debato, kako naj EU izgleda v prihodnosti, kakšne naloge naj opravlja in kakšna naj bodo njena pooblastila, je prav tukaj v Evropskem parlamentu.''
Parlament deležen naklonjenosti
42 odstotkov anketirancev ima nevtralno mnenje o Evropskem parlamentu, med tem ko ima pozitivno mnenje o Evropskem parlamentu 33 odstotkov ljudi, kar je osem odstotnih točk več kot lani. V Sloveniji je ta delež 28 odstotni in je za sedem odstotnih točk višji kot leta 2016. Za sedem odstotnih točk na 21 odstotkov pa se je znižal delež Evropejcev, ki imajo slabo mnenje o Evropskem parlamentu.
Več kot polovica vseh vprašanih (55 odstotkov v Evropski uniji, 47 odstotkov v Sloveniji) je izrazilo zanimanje za evropske volitve leta 2019 in kar 47 odstotkov ljudi meni, da bi moral v prihodnosti Evropski parlament igrati večjo vlogo. Slovenija je tako poleg Finske država z največjim porastom zanimanja za evropske volitve v EU, poleg Švedske pa je tudi država, kjer se je delež ljudi, ki verjamejo, da njihov glas v EU šteje, najbolj povečal.
Zaščita pred nevarnostmi
Predhodna raziskava marca 2017 je že pokazala, da se Evropejci vse bolj zavedajo, da EU deluje v njihovem imenu na področjih, ki jih vidijo kot prednostne. Zanimanje ljudi za EU ostaja s 57 odstotki visoko in se stalno povečuje.
Evropski državljani tudi jasno pričakujejo, da jih bo EU zaščitila pred nekaterimi nevarnostmi. Na vprašanje, pred katerimi nevarnostmi naj jih EU zaščiti, jih je:
· 58 odstotkov navedlo terorizem (v Sloveniji 43 odstotkov),
· 43 odstotkov brezposelnost, (v Sloveniji 57 odstotkov),
· 42 odstotkov revščino in izključenost (v Sloveniji 52 odstotkov)
· 35 odstotkov nenadzorovane migracije (v Sloveniji 32 odstotkov).
Manj kot četrtina vprašanih je navedla:
· podnebne spremembe (23 odstotkov v EU, 20 odstotkov v Sloveniji)
· verski radikalizem (23 odstotkov v EU, 15 odstotkov v Sloveniji),
· organiziran kriminal (22 odstotkov v EU, 23 odstotkov v Sloveniji),
· oborožene konflikte (21 odstotkov v EU, 12 odstotkov v Sloveniji),
· politični ekstremizem (20 odstotkov v EU, 17 odstotkov v Sloveniji),
· širjenje nalezljivih bolezni (10 odstotkov v EU, 9 odstotkov v Sloveniji),
· kibernetske napade, socialni damping in grožnje zasebnosti podatkov (vsak 9 odstotkov v EU).
Varovanje pravic
Državljani od EU pričakujejo varovanje temeljnih človekovih pravic (44 odstotkov), svobode do potovanja, dela in študija v EU (36 odstotkov), varovanje pravic delavcev (34 odstotkov), ustrezne pokojnine (34 odstotkov) in ekonomsko blaginjo (33 odstotkov). Prav tako pričakujejo, da bo Evropski parlament zagovarjal človekove pravice (56 odstotkov v EU, 60 odstotkov v Sloveniji), svobodo govora (34 odstotkov v EU, 29 odstotkov v Sloveniji) in enakost med moškimi in ženskami (32 odstotkov v EU in 24 odstotkov v Sloveniji). V Sloveniji je največ vprašanih odgovorilo (52 odstotkov), da bi morala EU predvsem zaščititi pravice delavcev.
Spodbujanje politik
Evropejci predvsem pričakujejo, da bo Evropski parlament podprl ukrepe proti revščini in izključenosti (41 odstotkov v EU, 51 odstotkov v Sloveniji), terorizmu (41 odstotkov) in brezposelnosti mladih (31 odstotkov v EU, 51 odstotkov v Sloveniji).
Raziskava Parlemeter 2017 je osnovana na osebnih intervjujih s 27.811 Evropejci starejšimi od 15 let, v vseh 28 državah članicah EU, ki so bili opravljeni med 23. septembrom in 2. oktobrom 2017.