Evropski poslanec dr. Milan Zver je 11. 11. 2011 na Brdu pri Kranju organiziral evropski večer z naslovom Evropa 2020 - Nove priložnosti za mlade ter razvoj kmetijstva in podeželja v Evropski uniji.
Po pozdravnem nagovoru se je dr. Zver dotaknil delovanja evropskih institucij ter ukrepanja Evropske unije v času krize. Reševanje evra in krize v Grčiji, Italiji in ostalih južnih državah EU, so prioritete vseh institucij Evropske unije. Danes poznamo dva pristopa odločanja, prvi je t.i. medvladna metoda, katero s sprejemanjem ključnih strateških odločitev izvaja Evropski svet, druga pa je skupnostna metoda, kjer bi ključne odločitve sprejemal Evropski parlament in Evropska komisija in tako ne bi prepuščali glavnih odločitev državam članicam, ta model odločanja pa teži k večji centralizaciji Evrope. Za Evropo, ki temelji na kulturni raznolikosti, pretirana centralizacija, unifikacija in regulacija ne bi bila dobra, meni dr. Zver, ki pa dodaja, da je vendarle potrebno nekatere mehanizme oblikovati skupno, da se v prihodnje ne bi ponovil primer Grčije, ki je prikazovala napačne javnofinančne podatke. Razne oblike kriminala, kot so na primer nezakonite stavnice na medmrežju, vse bolj prestopajo nacionalne meje. Zato se Zver zavzema, da bi razmislili o uvedbi "evropskega FBI", saj sodelovanje evropskih policij na podlagi metode medvladne koordinacije ne omogoča učinkovitega spopada z mednarodnim kriminalom, kaj šele s terorizmom. Dr. Zver tako meni, da bi EU potrebovala nekatere skupne institucije, kot je na primer skupna zunanja in varnostna politika.
Velik problem Evrope je brezposelnost. Trenutno je v Evropi 23 mio brezposelnih od tega veliko izobraženih, med mladimi pa je nezaposlenostt 21% kar pomeni 5,3 mio mladih brez dela, kar je velik problem v skupnosti, ki postaja ostarela družba, meni Zver. Problema brezposelnosti se je potrebno lotiti pri izobraževanju in ustvariti odprte izobraževalne institucije, saj je stari način industrijske šole preteklost. Tudi univerza je zastarela in se bo morala modernizirati v t.i. univerzo tretje generacije, ki je odprta, inovativna, prodaja svoje znanje gospodarstvu in predvsem šola kader, ki ga gospodarstvo potrebuje. "Le univerza, ki ima več virov financiranja, je lahko resnično avtonomna," je še dodal dr. Zver. Izrednega pomena so tudi evropski programi, ki omogočajo mobilnost mladih, kot so Comenius, Erasmus in Leonardo da Vinci, saj so študentje z izkušnjo izmenjave dokazano bolj uspešni kot tisti brez te izkušnje.
Drugi del predavanja je dr. Zver namenil kmetijstvu in reformi skupne kmetijske politike. Poslanec Evropskega parlamenta je predstavil novosti SKP, ki so ključnega pomena za kmetovalca. Shema za mlade kmete, zeleno plačilo, podpora na območjih z naravnimi omejitvami in poenostavljene sheme za majhne kmete so koraki v pravo smer, meni Zver. Novost v SKP so tudi osnovna plačila, do katerih bodo upravičeni le aktivni kmetje, to si tisti, pri katerih neposredna plačila predstavljajo več kot pet odstotkov prejemkov iz nekmetijske dejavnosti. Torej, če kmetijske subvencije strukturi prejemkov podjetij ali gospodarskih družb predstavljajo manj kot pet odstotkov, ne dobijo statusa aktivnega kmeta in niso upravičene do subvencij, je pojasnil dr. Zver. Predvsem pa je cilj SKP zagotoviti evropskim državljanom zdravo in visoko kakovostno hrano, ohraniti okolje in razvijati podeželje.
Ob koncu se je evropski večer zaključil z debato, ki jo je načela članica odbora za kmetijstvo SDS, nadaljevala pa Rok Roblek, predsednik Zveze slovenske podeželske mladine ter dr. Jože Zagožen z zelo zanimivim vprašanjem o t.i. združenih državah Evrope.
