Evropski poslanec dr. Milan Zver je skupaj s poslanko Tanjo Fajon in poslancem Klemnom Grošljem na Radiu Slovenija sodeloval v pogovoru, kjer so se osredotočili na dogodke v Ukrajini in na to, kaj nam razplamtevanje te krize pove o nadaljnjem načrtovanju evropskih migracijskih, obrambnih in energetskih politik.
Razmere v Ukrajini so izjemno pospešile dinamiko delovanja v Evropski uniji, pogosto slišimo, da se unija zaradi kompleksnosti svojega ustroja prepočasi odziva, zaradi parcialnih interesov posameznih članic pa da se pogosto težko poenoti, tudi ko gre za energetska vprašanja, varnosti, zlasti ko gre za migracije. Tokrat je nekoliko drugače. V pogovoru so se tako najprej dotaknili reševanja vprašanja beguncev. Zdi se, da je bila sprožena hitra reakcija za začasno zaščito na formalni ravni, novinarja pa je zanimalo, kaj se bo zgodilo, ko vstopne države ne bodo zmogle same zagotoviti gostoljubja beguncem in po katerem ključu naj jim pomagajo ostale članic. "Poljska, Slovaška, Madžarska, Romunija in Bolgarija same ne bodo mogle prenesti tega bremena. Že zdaj je milijon in pol beguncev v teh državah in normalno je, da se bodo morali porazdeliti tudi po Evropi, nek mehanizem se bo moral najti, in to relativno hitro. Že to, da smo sprejeli začasen mehanizem zaščite je velika stvar. Da se je to poenotenje zgodilo na evropski ravni, pomeni, da bomo našli tudi nadaljnji mehanizem za preseljevanje beguncev tudi v druge države," je ocenil dr. Milan Zver.
Na vprašanje glede tega, kako poslanec gleda na strateško varnost EU v luči vojne v Ukrajini, je dr. Zver odvrnil, da je strateški kompas izjemno pomemben dokument, ki bo kmalu sprejet. "Verjetno bo precej modificiran osnutek, ki je bil sprejet novembra lani, nekatere stvari bi ta osnutek moral zagotovo imeti drugače definirane, vsaj letnice," je dejal dr. Zver. "Predvideva se tudi ustanovitev enot za hitro posredovanje, leta 2025, kar je seveda preveč oddaljeno. Tu bo morala Evropa tudi znotraj Nata pohiteti pri reorganizaciji," je poudaril poslanec. Dr. Zver ocenjuje, da je v okviru kompasa slabo definiran odnos do problemov Kitajske s Tajvanom. "Mislim, da bo francosko predsedovanje odpravilo te pomanjkljivosti in da bo dokument dober, sicer ga ne potrebujemo, kot takega," je dejal poslanec in nadaljeval, da nas "sama praksa priganja, da se reorganiziramo tudi v vojaškem smislu." "Sedaj smo sprejeli nekatere mehanizme kot je Roni mehanizem, v katerem je Evropa dejansko postala tudi vojaški akter in ki omogoča vojaško pomoč tudi tretjim državam, in to se mi zdi pomembno," je dejal evropski poslanec. Spomnil je, da se večkrat omenja tudi predlog predsednika vlade Janeza Janše o prepovedi zaprtja zračnega prostora nad Ukrajino, ki je Nato ni sprejel.
Evropski poslanec dr. Milan Zver je v pogovoru spomnil, da ukrajinski voditelji Natu in Evropski uniji očitajo, da preveč govori in premalo konkretnega naredi. "Sicer mislim, da je generalni sekretar Nata že kakšen mesec pred spopadom preveč olajšal pot Putinu v odločitev, da gre v vojno s tem, ko je dejal, da se Nato ne bo nikoli boril proti Rusiji, da ne bo pomagal Ukrajini, in tako dalje in je Putinu s tem praktično prižigal zeleno luč ali pa mu vsaj ustvaril neko okolje gotovosti," je dejal evropski poslanec. Po njegovih besedah se vojaki najbolj bojijo prav negotovosti in morda bi, če bi bilo teh izjav generalnega sekretarja manj, Rusija morda ne šla tako gotovo v ta spopad.
V nadaljevanju oddaje je sledilo še vprašanje o tem, ali bo Slovenija investirala v gradnjo plinskih terminalov, kurila premog, in ali bo zeleni prehod postavljen na stranski tir. "Zelenega prehoda ne bomo postavili na stranski tir. Na nek je način tudi nujno, da ga izvajamo, ker se moramo rešiti odvisnosti od ogljičnih energentov. Potrebna bo pa diverzifikacija in tukaj je Slovenija v boljšem položaju kot nekatere druge države, na primer Nemčija, France, Italija, ki so veliko bolj odvisne od ruskega plina in nafte kot Slovenija," je dejal dr. Zver.
Evropski poslanec je ocenil, da se bo industrija v prihodnosti drastično spremenila. "Nekatere stare energente, kot je premog bomo še nekaj časa imeli. Tudi nemška vlada je ravno včeraj odločila, da bodo podaljšali rok trajanja nekaterim termo elektrarnam in radikalno spreminjajo stališča glede energentov," je dejal dr. Zver.