Dr. Milan Zver je v petek, 14. decembra, predaval na Inštitutu za kulturno diplomacijo v Berlinu (ICD, Institute for Cultural Diplomacy) v okviru njihove redne letne konference na temo "Demokracija, mladi in prihodnost EU".
Pred predavanjem se je gostiteljem zahvalil za povabilo in za res dobro sodelovanje z Slovenijo, njeno vlado in nekaterimi nevladnimi organizacijami.
V predavanju z naslovom "Demokracija, mladi in prihodnost EU" je dr. Zver izpostavil dve ključni vprašanji današnjega časa: Kako okrepiti demokracijo? in kako izboljšati vlogo mladih ljudi v moderni družbi? "Premalo je aktivnega državljanstva in želje po pravi demokraciji, ki smo jo čutili po padcu Berlinskega zidu in drugih totalitarnih režimov v prejšnjem stoletju. Prav v post-komunističnih državah in predvsem med mladimi manjka demokratične kulture na različnih ravneh življenja", je poudaril.
Rešitev bi bila po njegovem mnenju v izboljšanju politične kulture in izboljšanju demokratičnih struktur. Da bi to lahko dosegli, potrebujemo bolj učinkovit sistem izobraževanja, ki bo mlade pripravil na praktično življenje in jim podal smernice za odgovorno ravnanje v prihodnosti.
Za izobraževanje za demokracijo bi morale poskrbeti šole, znanost, politika in mediji. Ti dejavniki imajo zelo veliko vpliv na mlade in zato nosijo odgovornost vzgoje za demokracijo in aktivno državljanstvo.
Zaskrbljujoče je, da je v EU več kot 5,5 milijona brezposelnih mladih. Za to je med drugim kriv tudi napačno zastavljen izobraževalni sistem. Ljudi, ki bi bili usposobljeni za nekatere vrste dela močno primanjkuje, po drugi strani pa je usposobljenih za neke druge vrsto delo preveč. Zato bi bila potrebna večja povezava med šolstvom ter gospodarstvom in institucijami, ki bi lahko bile potencialni delodajalci za mlade študente.
K temeljnim premikom v šolstvu in k spodbujanju kompetenc, ki jih študent zares potrebuje, poziva tudi nedavni dokument Evropske Komisije - Ponovni razmislek o izobraževanju (Rethinking education). Univerze morajo zastopati odličnost in visoko kvaliteto, poleg tega pa morajo poskrbeti za različne vire financiranja in s tem doseči večjo avtonomnost. Da bo v evropskem prostoru več univerz kot so Stanford, Harvard in Katoliška univerza v Leuvnu, lahko veliko naredijo same države članice.
Obstoječa reforma na področju visokega šolstva, t.i. bolonjska reforma, je bila v prvem desetletju na žalost zastavljena preveč tehnično in premalo usmerjena k končnemu rezultatu izobraževalnega procesa. Kljub mnogim težavam reforme pa večina interesnih skupin in politikov meni, da gre proces v pravo smer in da ga je smiselno nadaljevati.
V zaključku predavanja je dr. Zver podprl iniciativo inštituta ICD za ustanovitev nove medvladne organizacije Organization for Youth Education & development. Menil je, da bo organizacija učinkovita pri iskanje rešitev na področju modernizacije šolskega sistema in zagotavljanja boljše prihodnosti za mlade.
