Evropski poslanec dr. Milan Zver je v sredo, 20. aprila sodeloval na predstavitvi knjige slovenskega novinarja, urednika in televizijskega voditelja, Metoda Berleca, z naslovom »Za demokratično in evropsko Slovenijo! Proti totalitarizmom!«.
Pogovorni večer, ki ga je vodil publicist Gašper Blažič, je potekal v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve v Ljubljani, poleg avtorja in dr. Zvera pa je na predstavitvi sodeloval še zgodovinar, dr. Stane Granda.
V knjigi s podnaslovom »Tri leta slovenske tranzicije skozi oči urednika, ki se je zoperstavil medijskemu enoumju«, je Metod Berlec zbral okoli 150 kolumn oziroma uvodnikov, ki jih je napisal kot odgovorni urednik revije Demokracije med leti 2002 in 2004.
Gostje so v zanimivi debati analizirali to obdobje, torej čas, ko se je pomladna opozicija "pobirala" po močni zmagi LDSa pod vodstvom Janeza Drnovška leta 2000 in se z izjemno močno vlado v senci pripravljala na prvo desnosredinsko vlado, ki jo je vodil Janez Janša (2004-2008), ozrli pa so se tudi na obdobje slovenskega osamosvajanja, na začetno nevarno obdobje, ko se je Slovenija morala braniti pred napadalci, pa v prvih dneh sploh ni imela orožja, ter na leta, ki so sledila osamosvojitvi, Depalo vas, divjo privatizacijo, vlogo Janeza Drnovška ipd.
Avtor publikacije je spomnil, da je bil pred 20 leti dostop do spleta še precej otežen in da so se ljudje informirali predvsem s pomočjo televizije, radia in pa tiskanih medijev, ki so bili skoraj popolnoma v rokah slovenske tranzicijske levice. Tednik Demokracija pa je bil eden redkih, pogosto pa celo edini tiskani medij, ki je zastopal interese demokratične opozicije in je javnosti vsak teden predstavljal teme, ki so bile sicer zamolčane ali zavestno prezrte, pogosto pa je tudi razkril škandale tranzicijske levice.
Sogovorniki so se dotaknili tudi treh ključih figur slovenske pomladi, čigar potreti krasijo naslovnico Berlecove knjige: Franceta Tomšiča, dr. Jožeta Pučnika in Janeza Janše. Dr. Zver je povedal, da se spomni Tomšiča kot dobrega in prijetnega, ljudskega človeka. Nadaljeval je, da dr. Jožeta Pučnika vidi kot očeta slovenske države in spomnil na zgodovinsko potezo, ko je Pučnik na Račjem otoku oznanil datum plebiscita in s tem odločilno prispeval k slovenski osamosvojitvi, saj po tem ni bilo več povratka v Jugoslavijo. Z obžalovanjem je ugotovil, da nas je Pučnik zapustil prehitro in da zato ni dočakal prve vlade pod vodstvom SDSa. Dr. Zver je poudaril tudi, da z Janšo sodeluje že od leta 1992, da ga vidi kot izjemnega politika, ki je resnično cenjen na mednarodni sceni, kar se je pred kratkim ponovno pokazalo pri njegovi pogumni poti v oblegani Kyev.
Evropski poslanec je ob tem spomnil, da so mediji v Sloveniji še danes večinoma pod vplivom politične levice, da je lastniška slika medijskega prostora nejasna ter da o tem pogosto opozarja tudi Bruselj. Delno rešitev vidi v socialnih medijih, saj je na primer Janez Janša na nek način sam svoj medij – ko nekaj objavi, ga vsi povzemajo.
Sogovorniki so analizirali tudi obdobje prve Janševe vlade, ko je SDS ponudila sodelovanje vsem strankam, takrat je začela svojo pot povezovalnosti s t.i. partnerstvom za razvoj, na kateri vztraja še danes.
Dr. Zver je še poudaril, da so pred nami odločilne volitve, da smo v super-volilnem letu, in da pričakuje, da bodo ljudje nagradili sedanjo koalicijo. V obdobju korone, "kuge" 21. stoletja, je ta koalicija ne le zadržala standard življenja v Sloveniji, temveč ga je izboljšala. Zaščitila je ljudi, revitalizirala gospodarstvo, ter za čas do leta 2029 zagotovila 12 milijard evrov evropskih sredstev. Po njegovem mnenju bi težko razumeli odločitev populacije, ki tako uspešni vladi ne bi želela dati priložnosti za nadaljevanje.
