Kriza zahteva od nas podobne pogumne odločitve, kot so jih sposobni ljudje, sposobni velikih odločitev. Jože Pučnik je bil tak.
Evropski poslanec SDS dr. Milan Zver je na otvoritvi Pučnikovih dnevov 2012 v okviru razprave »Kakšno državo potrebujemo?« uvodoma orisal življenjsko pot dr. Jožeta Pučnika, kajti letos obeležujemo 80. obletnico njegovega rojstva. Kot je dejal, se večkrat sprašujemo, ali bi morali večkrat poudariti, da je dr. Jože Pučnik slovenski Havel ali Walesa ali ga primerjati s kakšnim drugim junakom iz časov, ko se je Evropa demokratizirala in mnoge države osamosvajale. "Pravzaprav bi lahko rekli, da je na nek način neponovljiv, unikaten. Toliko trpljenja, kot ga je doživel v svojem življenju dr. Jože Pučnik, verjetno ni noben evropski disident 20. stoletja. Prej bi pritrdil tistim, ki trdijo, da je zagotovo največje ime slovenske politike druge polovice prejšnjega stoletja in ima neko podobno težo in vlogo, kot jo je imel Janez Evangelist Krek v prvi polovici 20. stoletja za razvoj slovenskega naroda," je dejal dr. Zver in spomnil, da je dr. Pučnik začel in gojil svoj stil življenja že v zgodnji mladosti ter da so ga krepile nekatere kreposti, ki jih je bilo moč opaziti tudi v njegovem kasnejšem življenju.
Dr. Pučnik je bil že v gimnaziji, ko je pisal prispevek za revijo Iskanja, deležen tudi sankcij; ni smel opravljati mature, temveč je maturiral šele kasneje. Po besedah dr. Zvera so bila izjemno zanimiva tudi 50-ta leta, ko je dr. Pučnik odšel v Ljubljano študirat filozofijo. "Leta 1958 je objavil svoj znameniti prispevek o naši stvarnosti in iluzijah, kjer je direktno kritiziral partijo in seveda je bil deležen pogroma. Takrat je bil obsojen na 9 let zapora, leta 1963 pa je bila splošna amnestija in so ga izpustili iz zapora," je povzel to obdobje. Zatem se je dr. Pučnik spet aktivno vključil v življenje, zlasti v publicistično delo. Pisanje je nadaljeval v reviji Perspektive, kjer se je lotil sociološkega problema razvoja kmetijstva in skušal kritično analizirati kmetijski sistem, ki ga je takrat uvajala Slovenija oziroma Jugoslavija. V analizah je zapisal tudi nekaj grenkih misli, med drugim je kritiziral podržavljanje slovenskega kmetijstva. To je sodu izbilo dno in ponovno so ga zaprli za 24 mesecev, od tega je preživel 20 mesecev v samici, kar je bilo v nasprotju celo s tedanjo jugoslovansko kazensko zakonodajo.
Dr. Zver je poudaril, da je želel dr. Pučnik po prihodu domov dobiti podporo nekaterih prijateljev in sodelavcev, zlasti Rusa, Kermaunerja in Tauferja, a je ni več dobil, tako da se je počutil osamljenega in izključenega. "Glede na to, da mu je tudi Udba rekla, da v Sloveniji službe zanj ne bo, se je odločil za pogumno življenjsko potezo in odšel v Nemčijo, kjer se je moral preživljati z delom v cinkarni ter opravljati druga fizična dela, da je lahko ponovno doštudiral, ker mu ljubljanska univerza ni hotela izdati diplome," je povzel dr. Zver in dodal, da je dr. Pučnik v začetku 70-ih let ponovno doktoriral in se zaposlil na univerzi v Nemčiji.
Zatem je spomnil na Pučnikovo vrnitev v Slovenijo. Ko so se pokazali znaki demokratizacije znotraj tedanjega totalitarnega sistema, se je namreč začel bližati Sloveniji; začel je pisati za Novo revijo, prišel je tudi predavati, zatem pa se je vključil v nastajajočo demokratično opozicijo, sprva v Socialdemokratski zvezi, ki jo je kasneje tudi vodil, konec leta 1989 pa je oblikoval združeno opozicijo Slovenije (Demos), ki je kasneje zmagala na volitvah ter izpeljala demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. Dr. Zver je poudaril, da so bile takrat tudi vzpostavljene osnove za pravno državo, je pa poudaril, da bi danes potrebovali predvsem več pravičnosti. "Načelo pravičnosti se ne more vezati samo na etablirane strukture, na državo. Slovenci smo obstali stoletja in tisočletja, predvsem zaradi tega, ker smo imeli izjemno razvite mehanizme socialne družbe, solidarnosti, zato se za prihodnost slovenskega naroda ne bojim. Država bi nam lahko pri tem samo pomagala," je dejal.
V nadaljevanju se je dotaknil naslednje faze Pučnikovega delovanja, faze, ko je dr. Pučnik postal "samo" poslanec, kot so dejali nekateri. "To kar je delal dr. Jože Pučnik v devetdesetih letih je ena najbolj plemenitih stvari. Počel je tisto, kar bi slovenski narod že moral postoriti - popraviti krivice za nazaj," je dejal dr. Zver in dodal, da dr. Pučnik ni slučajno prevzel takrat te naloge v slovenskem parlamentu. "Res pa je, da je začel konec devetdesetega leta razmišljati nekoliko drugače, poglobljeno, o slovenski stvarnosti. Če je še konec 80-ih let menil, da je za slovensko prihodnost dovolj, da se vzpostavijo demokratične strukture, strukture pravne države, pa je v 90-ih letih menil, da to ni dovolj. Da je nujen pogoj, da pa je potrebna - kot je rekel - tudi kulturna prenova. Ampak ta se ne more zgoditi kar tako čez noč. Potrebno bo še precej časa. Vsi deležniki od znanosti do šolstva, ki mora privzgajati demokratično kulturo, demokratične vrednote tudi do politike in medijev, ki prav tako ustvarjajo družbeno realnost. Vsi ti dejavniki bi morali prispevati, da se postopoma raven domovinske kulture poveča tudi v Sloveniji," je izpostavil dr. Zver in opozoril, da je strukturna raven slovenske demokracije še vedno šibka. "Moramo postoriti še veliko, da jo bomo utrdili. Danes je šibka predvsem zaradi odnosa, kakršnega imamo do slovenske države," je dejal.
Strinjal se je tudi s predsednico Nove Slovenije, ki je v nagovoru dejala, da je čas za neko novo soglasje. "Tudi jaz menim tako. Pred dvajsetimi leti, ko se je delala samostojna država, ko se je oblikovala slovenska demokracija, smo bili pred tako pomembnimi mejniki v razvoju. Mislim, da smo danes spet tam. Smo v krizi, ki zahteva od nas podobne pogumne odločitve, ki so jih sposobni ljudje, ki so sposobni velikih odločitev. Jože Pučnik je bil tak. Danes ga nimamo, sem pa prepričan, da ga poznamo, da imamo izkušnje dela z njim, imamo ljudi, ki so sposobni potegniti prave poteze ob pravem času," je poudaril dr. Zver.
Na koncu je še dejal, da imamo danes socialno državo, socialni model, ki je v evropskem merilu nadpovprečno razvit. "Če bomo hoteli v prihodnosti ohranjati ta nivo socialne in solidarne države, potem je začasno potrebno zmanjšati nekatere standarde. Za to se da dobiti splošen konsenz," je dejal in dodal, da si morajo politika, mediji in tudi drugi socialni deležniki naliti čistega vina, pogledati stvari takšne kot so in ustvariti realno sliko. "Če bodo ljudje videli realno sliko, bodo tudi razumeli te ukrepe, ki jih sedaj predlaga slovenska vlada," je zaključil svoj nagovor dr. Zver.
Poleg dr. Zvera so v uvodnem delu Pučnikovih dnevov 2012 nastopili tudi predsednica NSi in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, predsednik DL GV in predsednik državnega zbora RS dr. Gregor Virant ter predsednik SLS in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovan Žerjav. Novakova je poudarila, da bo pri večini ukrepov, ki jih predlaga vlada, največ odvzeto tistim, ki imajo največje dohodke, potem tistim, ki imajo manj in šele nato tistim, ki imajo najmanj. Poudarila je tudi, da je rebalans s takšnimi ukrepi potreben ter da vlada pušča prostor za dialog. Dr. Virant je poudaril, da potrebujemo normalno, vzdržno in javnofinančno stabilno državo ter da so ukrepi, ki jih predlaga vlada uravnoteženi in pravični ter da vlada pričenja pri sebi. Izpostavil je še, da bi bilo prav, da bi sindikati najprej prišli na dan s svojimi predlogi, preden začnejo govoriti o najhujših ukrepih. Poudaril je še, da potrebujemo tudi socialno državo, da pa jo moramo pravilno razumeti - kot socialno državo za tiste, ki so v stiski, ki ne zmorejo, ne pa za tiste, ki se jim ne ljubi ali ki nočejo. Mag. Žerjav je povabil vse h konstruktivnemu sodelovanju in poudaril, da je vlada nanj pripravljena. Izrazil je tudi upanje, da bomo v tem občutljivem trenutku zmogli pogum, da se vsi - vlada, sindikati, opozicija, državljani - spopademo z izzivom kako samostojno iziti iz krize.
