Evropski poslanec dr. Milan Zver se je danes udeležil spletnega srečanja z dijaki Šole za storitvene dejavnosti Velenje, kjer je spregovoril o svojem delu v Evropskem parlamentu, o svojih dosežkih, pa tudi o vprašanjih zunanje in varnostne politike v Evropi in pomenu šolstva za državo.
"Že celo desetletje sem v Evropskem parlamentu poročevalec za Erasmus+ program in pred leti sem uspel podvojiti proračun," je uvodoma o svojem delu v Evropskem parlamentu povedal poslanec. "V času korone smo imeli težka pogajanja s Komisijo in Svetom, pogajali smo se za vsak cent, in na koncu nam je uspelo, da smo dobili skoraj 30 milijard proračuna, kar je veliko, in to štejem za tudi svoj največji poslanski uspeh," je dejal dr. Zver. Kot je poudaril, da denarja za program Erasmus+ nikoli ni bilo dovolj in kar ¾ dobrih programov s strani mladih je bilo zavrnjenih, ker ni bilo denarja. S poslančevim delom in podvojitvijo proračuna pa bo več mladinskih akcij, programov, pa tudi večja mobilnost mladih. "Tudi evropski politiki se zavedajo, da je v mlade treba vlagati, da programi znotraj Erasmus+ prinašajo velike koristi, saj so mladi bolj uspešni pri iskanju dela, gredo pogosteje na volitve, kot njihovi vrstniki, boljše je tudi za šole, fakultete, tudi za države, kjer programi Erasmus+ potekajo," je prednosti programa naštel poslanec.
V nadaljevanju je spregovoril o tem, kaj sporoča slogan kampanje za volitve – preudarno. "To je zanimiv pojem, ki v političnih kampanjah doslej še ni bil uporabljen, EU pa je prišla do točke, ko se mora odločiti, kako naprej. Nekateri bi radi manj preudarno uredili EU za prihodnost. Hoteli bi močan Bruselj, manjšo vlogo držav članic in mislim, da to ni dobro in da moramo bolj preudarno sprejemati odločitve," je poudaril poslanec. Po njegovem mnenju se je v preteklem mandatu šlo predaleč z nekaterimi cilji, ki jih ne bo mogoče uresničiti. "Recimo, odpovedali smo se avtomobilom z notranjim izgorevanjem, a za zdaj nimamo alternative. Evropsko avtomobilsko industrijo bi morali ohraniti močno, a smo jo veliko izvozili in s tem osiromašili. Tudi pri kmetijstvu in zelenem dogovoru smo šli predaleč," je povedal poslanec in nadaljeval: "EU se je z vsem tem ustrelila v koleno – izgubili smo konkurenčnost v svetu. Pred tem je Evropa lahko tekmovala s Kitajci in Američani, danes pa je Evropa le ena od mnogih, dokaj ranljivih ta hip z vojno na mejah, nizko gospodarsko rastjo, varnostno šibkostjo."
"Politika izvorno pomeni delo za skupno dobro, lahko delaš to v politiki, v civilni družbi, kot posameznik. Politika omogoča najmočnejše odločitve in vesel sem, da sem lahko del te politike," pa je poslanec odgovoril na vprašanje, ali bi kdaj izstopil iz politike. "Študiral sem zgodovino političnih teorij in misli, in to mi je dalo močno podlago, da se zlahka prebijam na parketu politike in evropskih tleh. Zato so mi tudi zaupali nekatere "močnejše" funkcije," je povedal ob tem. Spomnil je, da je tudi stalni poročevalec za skrbniške sklade, s katerimi skrbimo za tretje države, ki imajo težave z razvojem. "EU daje 79 milijard evrov za to, da bi uredili nekatere socialne razmere in dvignili standard v tretjih državah, da ljudje ne bi prihajali v Evropo po boljše življenje," je ob tem pojasnil poslanec.
Glede zunanje in varnostne politike Evrope je poslanec povedal, da ima EU visokega predstavnika za zunanjo in varnostno politiko vse od leta 2010, "a problem je v tem, da v te čevlje niso stopili dovolj močni politiki." "Če pogledamo ruskega, ameriškega, nemškega zunanjega ministra, vidimo, da gre za persone, Evropa pa je imela na tej poziciji slabe predstavnike. EU tako nima močne skupne zunanje politike, niti varnostne politike," je dejal dr. Zver. Po njegovih besedah Evropa daje tudi več finančnih sredstev za vojsko kot Rusija, "ampak učinkovitost vojska v EU je dokaj nizka." "Tudi, kar se tiče vojaške industrije, je v Evropi s tem slabo, ker je ta industrija neusklajena. Tudi zato moramo glasovati preudarno in moramo imeti na pomembnih mestih politike, ki bodo skrbeli za to, da ohranimo evropsko identiteto in evropski način življenja," je bil jasen dr. Zver.
Glede izobraževanja in šolskega sistema, je povedal, da je vselej podpiral bolonjsko reformo, ker je omogočila univerzam, ki so zaostajale za najboljšimi univerzami, neko pot, kako postati konkurenčen v svetovnem merilu. "Sodobne univerze, sam jih imenujem gazele, pa so manjše, bolj učinkovite, bolj konkurenčne. Slovenske univerze so prevelike in zato nekonkurenčne. Pa vendar bomo počasi dočakali tretjo generacijo univerz, ki bo veliko bolj neodvisna od državne regulative. Tretje, sodobne generacije univerz imajo tudi različne vire financiranja – donatorje, lokalne skupnosti, prodaja know-howa in če imaš različne vire financiranja, lahko bolj deluješ po modernih principih," je prepričan poslanec. Po njegovih besedah bi bilo na področju šolstva precej za postoriti, saj je šolstvo izjemno pomembno ne samo za gospodarstvo, ampak tudi za ohranitev naroda.
Poslanec je ob vprašanjih dijakov obujal tudi spomine iz svojih srednješolskih dni, tako od prve enke kot tudi do vrstniških druženj in pečenja odojka.
"Želim si, da bi bila vaša generacija politično bolj proaktivna, da bi bili tako proaktivni kot vrstniki v Belgiji, Franciji, skandinavskih državah, kjer se množično udeležujejo vseh vrst volitev in želim si, da bi šli na vsake volitve, ker če ne, bo nekdo drug volil namesto vas," je svoj pogovor z dijaki sklenil dr. Milan Zver.
