V Mariboru z dijaki in kandidati za evropske poslance o izzivih in priložnostih Evropske unije ter aktualnih evropskih temah.
Danes sta se nosilec liste SDS na volitvah v Evropski parlament dr. Milan Zver in kandidatka za evropsko poslanko Romana Tomc udeležila okrogle mize v organizaciji Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru na temo evropskih volitev. Soočenju sta sicer prisostvovala tudi Patricija Šulin in Damijan Terpin. Okroglo mizo je povezoval dr. Ivan Štuhec, vprašanja kandidatom in kandidatkam pa so postavljali dijaki Škofijske gimnazije v Mariboru, oziroma ekipa, ki je od oktobra do marca sodelovala v oddaji gymnasium.eu od oktobra do marca na radiu Slovenija.
Dr. Milan Zver je glede vprašanja o evroskepticizmu in prednostih Evropske unije dejal, da se z upadanjem krize manjša tudi evroskepticizem. O tem, kako bi prepričali ljudi, naj ne bodo evroskeptični, pa je menil, da nas v evropsko družino združujejo vrednote. »Mir, kultura, skupni civilizacijski prostor, je tisto, kar nas združuje,« je dejal ob tem. Ocenil pa je še, da imamo tudi materialne razloge za to, da si želimo biti del EU. »Odkar smo v EU, je Slovenija dobila veliko denarja iz kohezijskih sredstev,« je poudaril.
Romana Tomc se je strinjala s tem, da nas v evropski družini povezujejo vrednote, ocenila pa je tudi, da moramo v EU aktivno sodelovati, ne le opazovati, kaj se v tej družini dogaja.« Vsi moramo gledati tudi na to, da bomo v materialnem smislu imeli od Evrope tudi kakšne koristi,« je dejala. Spomnila pa je tudi na besede Verice Trstenjak, ki je v Državnem zboru ob desetletnici članstva Slovenije v EU dejala, da je Evropska unija država, Slovenija pa domovina in da se bi tega morali zavedati.
O tem, zakaj je volilna udeležba na vseh volitvah, tudi evropskih, nizka, je dr. Milan Zver odgovoril, da »nam manjka demokratična socializacija, del krivde pa nosijo tudi dominantni mediji, ki so dokaj evroskeptični.« Spregovoril pa je tudi o tem, da tisti, ki imajo moč in odločajo o referendumih in volitvah, le-te umestijo v čas, ko bi najmanj ljudi prišlo volit. Ob tem je spomnil na to, da datuma o referendumu koalicija ni želela na isti dan z evropskimi volitvami, prav tako želi predčasne volitve v juliju, kar je jasen dokaz, da želi koalicija volitve oziroma glasovanje obakrat izvesti na način, ko bi svojo volilno pravico lahko uresničilo najmanj ljudi.
Na vprašanje o razlikah med posameznimi narodi Evropske unije, je kandidatka za evroposlanko Romana Tomc, odgovorila, da so razlike, ki nastajajo med državljani, zgolj v naših glavah. »Če gledamo na splošno, potem vsi enako štejemo, vsak človek v EU ima enake pravice in enake možnosti, saj v okviru širše evropske družine obstaja veliko možnosti za svobodno izmenjavo idej, prav tako so odprte meje in vsak lahko išče svoje priložnosti, če jih le ima razdelane v sebi,« je dejala Tomčeva.
dr. Milan Zver je v nadaljevanju spregovoril o različnih programih, ki so na voljo mladim za uresničevanje njihovih želja in ambicij v EU, od programa Leonardo da Vinci do programa Eures. »V tem mandatu je bil na področju mladinske politike narejen velik premik naprej,« je ob tem dejal.
Glede situacije med Ukrajino in Rusijo, je Tomčeva poudarila, da gre za kompleksno situacijo in da je enotnost evropskih držav na področju zunanje politike včasih težko najti. Vseeno pa je potem podala primer, kjer so parlamentarci iz parlamentarne skupščine Sveta Evrope enotno podprli odločitev, da je Rusija izključena iz vseh organov parlamentarne skupščine in da izgubi vse glasovalne pravice. »Ob takšni odločnosti, ko ni bilo nobenih pomislekov, ko smo vsi obsodili dejanje Rusije in se zavzeli za enotnost Ukrajine, bi zadeve na področju zunanje politike zagotovo bile drugačne,« je ob tem dejala.
Na vprašanje o delovanju sodišč, da bi povrnili zaupanje in preprečili zlorabo le-teh, kot v primeru Patria, je Romana Tomc dejala, da »vsi opažajo, nekateri pa ne želijo priznati, da naše pravosodje ne deluje.« »Tujina nas na to stalno opozarja,« je dejala. Kot vir je navedla indeks svobode, kjer za slovensko pravosodje ugotavljajo, da je v njem preveč ostankov vpliva politike. »Če nas tako ocenjuje tujina, bi si to morali vzeti k srcu. A kaj konkretno narediti? Če bi šli po majhnih korakih, bi bil eden od korakov ta, da bi bili sodni vpisniki javni oziroma da bi se vedelo, kdo odloča, o čem in kako. To bi potem lahko pripeljalo tudi do odgovornosti sodnikov,« je dejala. Glede gospodarske politike Alenke Bratušek pa je dejala, da je težko komentirati nekaj, česar ni. Kot zaskrbljujoče pa je ocenila zadolževanje, ki si ga je vlada Alenke Bratušek privoščila v zadnjem letu. »Alenka Bratušek je ob nastopu mandata na mizo dobila pokojninsko reformo, delovnopravno reformo, dobila je zakon, ki je omogočal sanacijo bank, zakon o SDHju za nadaljnje prestrukturiranje slovenskega gospodarstva, ter proračun, kateremu je bil dodan ZUJF,« je dejala Tomčeva in poudarila, da vlada Alenke Bratušek ni nobene od teh reform nadaljevala.
Vprašanja dijakov so se dotikala tudi volilnega sistema, pri čemer je dr. Zver ocenil, da je sprememba volilnega sistema ključnega pomena za politično stabilizacijo v Sloveniji in da stabilnost potrebuje predvsem gospodarstvo. Vprašanja dijakov pa so se dotikala tudi varnostne in zunanje politike Evropske unije.
