Evropski poslanec dr. Milan Zver je v Bruslju sodeloval na dogodku v organizaciji madžarske fundacije za civilno družbo, na katerem so evropski poslanci iz Avstrije, Madžarske in Španije spregovorili o vprašanju boljše Evrope v primerjavi z bolj tesno povezano Evropo.
Ideologija "vedno tesnejše Unije" oziroma tesno povezane Unije je v tem trenutku najbolj razširjena v skoraj vseh pomembnih institucijah EU. Mnogi v Evropi so ponosni Evropejci, celo ljubijo Evropo, vendar si ne želijo centralizirane in enotne EU, ki bi odločala o njihovih življenjih. Subsidiarnost je bila nekoč za mnoge ključni element in vrednota, vendar se zdi, da je ta vrednota izginila. Vendar, kljub temu, obstajajo politične skupine ter države članice, ki si še vedno upajo spregovoriti proti vse tesnejši Uniji. To so tisti, ki si želijo boljše Evrope. Dr. Milan Zver je na dogodku sodeloval s pomembno razpravo o pomenu evropske demokracije.
»Kot veste, prihajam iz Slovenije, ene najmanjših članic Evropske unije. Predstavljam narod, ki se je več stoletij boril za svojo identiteto in neodvisnost, čeprav so Slovenci že zgodaj oblikovali svoj jezik in kulturo,« je v svojem nagovoru uvodoma dejal dr. Milan Zver. Nato je izpostavil anekdoto, ki poudarja poseben položaj slovenskega naroda. Zgodila se je v začetku 20. stoletja na univerzi v Gradcu, kjer je študiralo veliko Slovencev. Slovenski študent je profesorja Glompowitza vprašal, kdaj bodo majhni narodi, kot so Slovenci, imeli pravico ustanoviti svojo lastno državo. Profesor mu je dal zanimiv odgovor: "Trenutno je Slovenija še vedno majhna deklica, ki drži za roko svojo starejšo avstrijsko sestro. Toda prišel bo čas, ko bo postala odrasla deklica. Takrat bo slovenski narod ustanovil svojo državo." Ta pomemben zgodovinski trenutek za Slovenijo se je zgodil leta 1991.
»Kmalu po osamosvojitvi sta sledila mednarodno priznanje ter vstop Slovenije v EU in Nato. V Slovenski demokratski stranki smo na EU vedno gledali kot na nekaj, kar nam bo pomagalo pri uspešnem prehodu iz jugoslovanskega totalitarizma v svobodo in v sodobno, demokratično družbo. To je tudi razlog, da slovenski volivci EU dojemajo pozitivno,« je povedal dr. Zver in dodal, da pa je slovenska levica bližje Beogradu in Moskvi.
Ko gledamo na dogajanje v EU v zadnjem desetletju, lahko ugotovimo, da je Bruselj v zadnjem času večkrat uporabil dvojna merila. Z različnimi politikami evropski birokrati namreč kažejo svojo moč. »Zato bi bila po mojem mnenju izjemno velika napaka, če bi se EU še bolj centralizirala,« je ocenil evropski poslanec in dodal, da je njegovo mnenje takšno tudi zato, ker med državami članicami obstajajo pomembne razlike. »Poslanski kolega, govorec na današnjem dogodku, predstavlja Španijo z 48 milijoni prebivalcev, Poljska jih ima 40 milijonov, Avstrija in Madžarska pa imata približno 10 milijonov prebivalcev. To so na primer močne članice EU, ki so manj ranljive kot Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev. So tudi bolj samozadostne kot Slovenija. Prav zato imam sam kar nekaj težav z evroskepticizmom,« je povedal dr. Zver.
Kako ustvariti boljšo EU, je izziv tudi za izboljšanje t. i. evropske demokracije, to je za vzpostavitev boljšega sodelovanja evropskih državljanov in držav članic. »Ključno vprašanje se torej glasi: "Kako zmanjšati tako imenovani "demokratični primanjkljaj" in okrepiti demokratične procese v EU?"« je ocenil evropski poslanec.
V nadaljevanju je poudaril, da je demokracija živ pojav, ki ima svoje vzpone in padce. »Danes se stanje demokracije slabša. Zato se moramo za demokracijo nenehno boriti. Izboljšati jo moramo na več načinov, in to tako, da bomo zagotovili vpliv evropskih državljanov in držav članic na procese odločanja,« je poudaril poslanec in dodal, da je sicer mnenja, da evropska demokracija razmeroma dobro deluje v obeh demokratičnih institucijah: Evropskem parlamentu in Svetu. »Ko pogledamo ti dve instituciji lahko rečemo, da je evropski model demokracije edinstvena kombinacija večinske demokracije na eni strani in konsenzualne demokracije na drugi.”
V nadaljevanju je dr. Zver pojasnil bistveno razliko med obema tipoma demokracije. Domovanje večinske demokracije je parlament: več političnih strank se poteguje za glasove državljanov. Zmagovalec volitev nato oblikuje zakonodajno in izvršilno oblast. Oblast je skoncentrirana v rokah tistih, ki imajo večino. Opozicija je zapostavljena. Konsenzualna demokracija pa je vključujoč koncept. Vsi, tudi manjšine, so vključeni v procese odločanja, sicer se lahko uporabi veto in odločitev se lahko blokira. Gre za obliko demokracije, ki razporeja moč. Bistveno je soglasje ali kvalificirana večina.
»Na evropski ravni je torej prisotna kombinacija večinske in konsenzualne demokracije: Evropski parlament simbolizira prvo, Svet EU pa drugo. Glavna težava pa je, da se moč Evropske komisije nenehno povečuje na račun Parlamenta in Sveta. Z drugimi besedami: neizvoljena evropska birokracija ima vedno več moči!« je bil jasen dr. Milan Zver.
Dr. Milan Zver je spregovoril tudi o obisku komisarke Vere Jourove v Sloveniji, ko se je sestala s predsednikom ustavnega sodišča, in to v času, ko je sodišče odločalo o noveli zakona o RTV, glede katere je komisarka izrazila pozitivno stališče. O tem obisku, ki ga lahko ocenimo tudi kot politični pritisk komisarke na delo ustavnega sodišča in vmešavanje v interne zadeve države članice EU, je dr. Zver zahteval zapisnik in razpoložljivo dokumentacijo, Evropska komisija pa je posredovala zgolj cenzurirano poročilo o misiji. Kot je poudaril dr. Zver se bo še naprej boril za to, da pridobi interne dokumente glede njenega obiska, saj je takšen intervencionizem v interne zadeve posamezne države članice, kot si ga je privoščila Vera Jourova še kako nevaren.
Ob tem je poslanec poudaril, da moramo pri iskanju novih načinov in modelov demokracije v EU biti zelo previdni. »Levica in liberalci so predlagali uvedbo vseevropskih list, eno samo eno volilno okrožje za celotno EU, novo evropsko institucijo – Senat, ki naj bi nadomestil svet in vseevropski referendum, … Tovrstna unitarizacija bi lahko povzročila velike težave,« poudarja poslanec, ki je prepričan, da bi morali poiskati boljše načine participacije. »Vlogo državljanov bi lahko okrepili s konceptom vodilnih kandidatov ("Spitzenkandidat") ali državljanske pobude itd,” je poudaril dr. Milan Zver. Dodal je še, da po njegovem prepričanju Lizbonska pogodba predstavlja trden okvir za dobro delovanje evropske demokracije. »Kljub temu pa je še vedno tudi dovolj prostora za spremembe,« je še povedal evropski poslanec.
