Evropski poslanec ostro nasprotuje dopolnitvi Direktive o orožju (91/447), ki jo je Evropska komisija objavila 18. novembra 2015, in napoveduje, da bo na plenarnem zasedanju parlamenta glasoval proti taki obliki dopolnitve.
Besedilo sicer vključuje nekaj koristnih predlogov, večinoma pa je populistično, nestrokovno, celo absurdno, saj spremembe z ničemer ne bodo prizadele kriminalcev in teroristov, bodo pa prizadele športnike, lovce in zbiratelje, običajne državljane EU, ki spoštujejo pravila in zakone.
Prav je, da pri vprašanju orožja države članice sodelujejo med seboj, da harmonizirajo pravila in sprejmejo skupne minimalne standarde za dezaktivirano orožje. Prav tako je dober predlog, da bi bilo moč slediti orožju v celotni EU. To so koristne nadgradnje obstoječe zakonodaje.
A dopolnitev direktive daje državljanom lažen občutek varnosti, saj nima nikakršnega potenciala, da prepreči teroristična dejanja. Evropska komisija je dopolnitev objavila le nekaj dni po zadnjih terorističnih napadih v Parizu in jo je predstavila kot ukrep, ki bo preprečil taka dejanja v prihodnje. Besedilo pa se ne osredotoča na resnični problem, torej dostopnost, trgovino in uporabo ilegalnega orožja v EU, temveč na legalno pridobljeno orožje. Zaostruje pogoje za delovanje zbirateljev orožja in prepoveduje uporabo orožja, ki je bilo do sedaj v EU dovoljeno in uporabljano s strani športnikov in lovcev.
Uporabniki legalnega orožja so že po sedaj veljavni zakonodaji podvrženi pregledom psihičnega in fizičnega zdravja, preteklosti, opraviti morajo tudi tečaj varnega ravnanja z orožjem.
Evropska komisija že leta dopušča različne interpretacije veljavne direktive o orožju s strani nekaterih držav članic. Sprememba direktive, ki jo predlaga zdaj, tega problema ne odpravi.
Poleg tega, da je predlog Komisije populističen, strokovnjaki opozarjajo tudi na to, da je nestrokoven. Postavlja se vprašanje, zakaj želi Komisija prepovedati uporabo nekaterih kategorij orožja, ne pa drugih, saj nič ne kaže na to, da bi bila ena kategorija bolj problematična kot ostale. Strokovnjaki opozarjajo tudi na to, da so ključne definicije v predlogu nejasne, kot na primer "polavtomatsko orožje, ki je podobno avtomatskemu".
Več držav EU je že izrazilo močno nasprotovanje direktivi ali njenim delom, medtem ko Slovenija tega ni storila. Finska je denimo zaprosila za izločitev iz omenjene evropske zakonodaje, če bo sprejeta v trenutni obliki, saj računa na polavtomatsko športno orožje, ki ga Evropska komisija želi prepovedati, kot na potencialno orožje za vojaške rezerviste. Strokovnjaki opozarjajo tudi na to, da je Velika Britanija v 80ih in 90ih letih sprejela podobne ukrepe, kot jih sedaj napoveduje Komisija, a želenega učinka na zmanjšanje kriminala in terorizma niso dosegli.
Prav tako se strokovnjaki ne strinjajo s trditvijo Komisije, da dezaktivirano orožje zbiralcev predstavlja nevarnost. Legalni imetniki niso vir orožja za kriminalce ali teroriste, saj je to na črnem trgu cenejše kot legalno kupljeno orožje. Za pridobitev ključnih delov za ponovno aktivacijo orožja, ki je bilo dezaktivirano v skladu s predpisi, je potrebno nabavno dovoljenje in registracija teh delov, prav tako kot za pridobitev celotnega kosa orožja. Je pa te dele moč dobiti na črnem trgu, na katerega nova direktiva ne bo vplivala.
Dr. Zver opominja tudi na to, da so prav športni strelci in lovci ter njihovo orožje odigrali pomembno vlogo v času slovenskega osamosvajanja.
Zaradi vsega naštetega dr. Zver Evropski komisiji predlaga, da svoj predlog umakne oz. ga ustrezno popravi, obenem pa pričakuje čim prejšnji odgovor na svoje poslansko vprašanje v zvezi s spremembo Direktive o orožju (http://goo.gl/8iBY1r).