Evropski poslanec dr. Milan Zver je na seji posebnega odbora za Evropski ščit za demokracijo (EUDS) sodeloval v razpravi o spletnem oglaševanju, tujem vmešavanju (FIMI) in odpornosti medijev.
Poslanke in poslanci so razpravljali z organizacijo What to Fix, ki se osredotoča na vpliv spletnega oglaševanja in algoritmov na širjenje dezinformacij ter na vprašanje, kako lahko Evropska unija zaščiti demokratične procese in medijski prostor pred manipulacijami – zlasti pred tujimi vplivi in hibridnimi grožnjami.
Predstavniki What to Fix so zagovarjali uvedbo strožjega nadzora nad načinom, kako digitalne platforme (Facebook, YouTube, X) delijo prihodke z ustvarjalci vsebin, ter zahtevo, da platforme ocenjujejo tveganja, povezana z njihovimi oglaševalskimi modeli. Po njihovem mnenju so tehnološki giganti soodgovorni za širjenje dezinformacij, kadar njihovi algoritmi spodbujajo provokativen ali zavajajoč material, saj takšne vsebine pritegnejo več ogledov in s tem več prihodkov iz oglaševanja.
Dr. Zver je v razpravi poudaril, da sta algoritemska manipulacija in tuje vmešavanje resni grožnji, zlasti ko sta usmerjeni v volitve in javno razpravo. Ob tem pa je opozoril, da mora biti odziv Evropske unije premišljen. »Vzpostavitev močne in pluralno obveščene družbe nas bo naredila odpornejše kot katerikoli paternalistični zakonodajni ukrepi. To načelo bi moralo voditi vse naše politike. Iz strahu ne smemo zadušiti odprte in pluralne spletne razprave – odprta razprava je eno najboljših orožij demokracije,« je poudaril.
V nadaljevanju je opozoril na tveganja, povezana z morebitno pretirano regulacijo monetizacije spletnih platform. Ukrepi za demonetizacijo ne smejo postati prikrivna oblika cenzure zakonitih vsebin, zato je treba zagotoviti poštene pogoje, preglednost in nediskriminacijo, če monetizacija postane osrednja storitev v okviru Akta o digitalnih trgih (DMA). Po njegovih besedah je ključno tudi jasno razmejevanje med legitimnim političnim komuniciranjem in manipulativnimi dejavnostmi.
Posebej je opozoril na vedno večji vpliv organizacij za preverjanje dejstev (fact-checkerjev), ki jih pogosto sofinancira Evropska unija. »Preverjevalci dejstev pridobivajo vedno večjo moč in vpliv, a pogosto brez zadostnega nadzora nad njihovo nepristranskostjo. Njihovo delovanje mora biti popolnoma transparentno in pluralno, sicer lahko postanejo orodje za utišanje drugačnih mnenj,« je dejal dr. Zver.
Kot primer je navedel primer iz Slovenije, kjer organizacija Oštro v okviru projekta preverjanja dejstev pogosto označuje legitimna konservativna stališča za »lažne novice«. »To je opozorilni znak: zakonodaje, namenjene zaščiti demokracije, se ne smejo zlorabljati za zatiranje drugačnih pogledov,« je poudaril.
Dr. Zver je tako ponovno opozoril, da mora Evropska unija varovati svobodo izražanja in pluralnost mnenj – to pa pomeni tudi zaščito zakonitih konservativnih pogledov pred arbitrarnim označevanjem ali cenzuro.