Evropski poslanec dr. Milan Zver je dejal, da je v zadnjih dvajsetih letih pajdaški kapitalizem naredil veliko škode in da bo vztrajal, da se zgodbi z nezavarovanimi posojili v državnih bankah pride do dna ter da se odkrije politična odgovornost vseh tistih, ki so bili v to vpleteni.
"Letošnja jesen je ključnega pomena. Odločali bomo, ali bo Slovenija ohranila svojo suvereno pozicijo navzven in ali se bomo uspeli sami izkopati iz težav ali ne," je dejal dr. Milan Zver na današnji novinarski konferenci. Po vstopu v Evropsko unijo in v ostale mednarodne ustanove ter po mednarodnem priznanju Slovenije je to eno izmed najpomembnejših vprašanj v zadnjih dveh desetletjih, je dejal.
"V zadnjem času sem zaznal dva ključna pristopa glede tega vprašanja. Poleg reformističnega, za katerim stoji vladi in ki ga tudi sam podpiram, se je oblikoval še gradualistični pristop," je dejal. "Gre za pristop, ki pravi, to smo slišali iz srečanja pri predsedniku države dr. Türku, da položaj ni tako slab, da slabe banke oziroma agencije, na katero bi prenesli slabe terjatve, ne potrebujemo in da je potrebno dokapitalizirati slovenske banke. Da zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo ni potreben," je opozoril.
"Ta pristop je napačen in pomeni umiranje Slovenije na obroke," je bil odločen dr. Zver. Gre za protievropski pristop in za zaprt model, ki je ohranjal monopole v gospodarstvu in v drugih družbenih podsistemih. "To je sistem, ki je temeljil na načelu srebrnine in nacionalnega interesa. Oba pa sta neprimerna za prihodnost Slovenije," je dejal.
Zadovoljen je, da obstaja realen koncept, za katerim stoji vlada. "Je realističen, modern, odprt in proevropski koncept," je dejal. Ta po njegovem temelji na krčenju preobilne države. "Vlada je že začela z ukrepi, s sprejemom zakona za uravnoteženje javnih financ, nadaljevala pa ga bo s sprejemom obeh proračunov. Vlada je obenem pripravila svoj koncept upravljanja s premoženjem. "To je holding, ki bo omogočil transparentno upravljanje z državnim premoženjem in ki bo omogočil izstop države iz gospodarstva," je dejal.
Podprl je zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo in opozoril na napačno držo predsednika države. "19. aprila letos je parlament ratificiral pogodbo o stabilnosti. V njej zelo jasno piše, da mora Slovenija v enem letu na ustrezen način implementirati pogodbena določila. Takrat je predsednik Türk popolnoma napačno interpretiral to zgodbo. Dejal namreč je, da ni potrebna posebna implementacija, saj naj bi z ratifikacijo pogodbe ta postala sestavni del našega pravnega reda. Ampak ni res," je opozoril dr. Zver. "3. člen pogodbe jasno pravi, da je potrebno v roku enega leta določila implementirati na ustrezen način. Praksa kaže, da je to zapis v ustavo," je dejal.
Dr. Zver podpira pokojninsko reformo in reformo trga dela. "Zelo sem vesel, da so se sindikati tako pozitivno odzvali na predlog pokojninske reforme. To kaže, da je v Sloveniji veliko laže priti do socialnega dogovora kot političnega." Obenem pa je opozoril, da je tudi reforma trga pomembna. Sedanji sistem je po njegovem "rigiden", veliko preveč je pogodb za določen čas.
Dotaknil se je sanacije bančnega sistema. "Pajdaški kapitalizem je v zadnjih dvajsetih letih naredil veliko škode. Močno je bila vpletena politika, zlasti tista, ki je imela moč, da bančnike usmerja," je dejal. "Če bom izvoljen za predsednika republike, se bom zavzemal za to, da se tukaj pride stvari do dna. Da se odkrije politična odgovornost vseh tistih, ki so bili vpleteni v dajanje nezavarovanih in slabih kreditov."
Dejal je, da bo podprl prizadevanje vlade, da se odkrije vse odgovorne ter opozoril na primere, ko so nekateri nalagali denar "v Švico, Ciper ali kam drugam". Dejal je, da poskušajo nekatere države z bilateralnimi sporazumi ta denar doseči. Poudaril je, da bi morala tudi Slovenija "ta denar obdavčiti, v vseh ostalih primerih, ko pa je šlo za krajo, pa ga na ustrezen način vrniti nazaj v državo. Tega denarja je za nekaj deset milijard. Storil bom vse, da se ta denar vrne nazaj v Slovenijo."
Dotaknil se je tudi pomanjkanja politične enotnosti. "V teh kriznih časih bi pričakoval, da vrhovi oblasti stopijo skupaj, da poiščejo skupen dogovor, kako iz krize," je dejal in opozoril, da imamo situacijo, ko predsednik republike ne zamudi priložnosti, da ne bi odprl nove fronte z vlado. "Je faktor blokade, ne pa stabilizacije političnih razmer. Ko je poklical predsednika vlade na pogovor, smo mislili, da je pred nami nova praksa in da bo prišlo do nekega sodelovanja med njima. Pa je bilo glavno sporočilo, da ima vlada nizko javno podporo. V posmeh resnemu poskusu, da bi prišli do političnega dogovora, je predsednik republike ubral neresno in neodgovorno držo," je dejal dr. Milan Zver.
