Dr. Milan Zver je v sredo, 10. oktobra 2011, predaval v poljskem mestu Sopot na konferenci z naslovom: Mobilnost kot sredstvo za doseganje in razvoj kompetenc od otroštva do starosti. Vabimo vas, da v nadaljevanju preberete govor.
PRENESI GOVOR Mladi in Mobilnost - Na poti k ciljem strategije Evropa 2020
Dr. Milan Zver je v sredo, 10. oktobra 2011, predaval v poljskem mestu Sopot, na konferenci z naslovom: Mobilnost kot sredstvo za doseganje in razvoj kompetenc od otroštva do starosti. Kot poročevalec Evropskega parlamenta za Mlade in mobilnost je bil dr. Zver povabljen, da predava na temo: Mladi in Mobilnost - proti ciljem strategije Evropa 2020. Vabimo vas, da v nadaljevanju preberete govor.
Konferenca poljskega predsedstva EU:
Mobilnost kot orodje za pridobivanje in razvijanje kompetenc od otroštva do odraslosti
Sopot, POLJSKA
17-19 oktober 2011
Dr. Milan Zver
Evropski poslanec
Odbor za kulturo in izobraževanje
Mladi in mobilnost -
Na poti k ciljem strategije EU 2020
I. Kriza in mladi
Evropa se nahaja v času krize državnega dolga in krize bančnega sektorja, sooča se z gospodarsko stagnacijo in naraščajočo družbeno negotovostjo. Medtem, ko se trudimo preprečiti, da bi Grčija bankrotirala in da njene finančne institucije ne bi propadle, ter ponovno okrepiti zaupanje v finančne trge, pa se mora Evropa prav tako močno truditi, da vpelje dolgoročne rešitve za oživitev gospodarske rasti, ki bo trajnostna in dolgoročna. Statistični podatki vedno znova potrjujejo, da je to možno samo, če bomo poskrbeli za mlade generacije in v njih veliko vlagali. Zdi se namreč, da so te generacije pogosto potisnjene v ozadje in odrezane od preostanka družbe.
Mladi so torej ena od družbenih skupin, ki jih je finančna svetovna kriza najbolj prizadela, a hkrati so za nastalo situacijo najmanj odgovorni. Zato mora Evropa storiti vse za izboljšanje njihovega položaja, vanje vlagati in jih podpirati, da si bodo mladi lahko zagotovili lastno varno prihodnost.
Naj omenim nekaj dejstev o mladih v Evropski uniji:
1. V tem trenutku je stopnja brezposelnosti med mladimi v EU več kot 20-odstotna, kar je dvakrat več od povprečja brezposelnosti med odraslimi. V nekaterih državah članicah je stopnja brezposelnosti med mladimi celo večja od 40%.
2. Skupno je najmanj 5 milijonov mladih Evropejcev nezaposlenih.
3. Trenutno je več kot 14% mladih v EU med 18 do 24 let končalo manj kot srednješolsko izobrazbo in niso vključeni v nadaljnjo višje izobraževanje ali usposabljanje.
4. Manj kot tretjina prebivalcev EU ima visokošolsko izobrazbo, v primerjavi z ZDA, kjer je visoko izobraženih več kot 40% in z Japonsko, kjer jih je več kot 50%. Evropa mora svoj odstotek povečati, če želi postati bolj konkurenčna v svetovnem gospodarstvu. Ocenjuje se, da bo do leta 2020 35 odstotkov vseh delovnih mest v EU zahtevalo visoke kvalifikacije (trenutno je ta delež 29%), kar znaša 15 milijonov več delovnih mest.
Preden pogledamo glavne ideje in konkretne ukrepe predlagane s strani pobude Mladi in Mobilnost (MiM), bi vam rad predstavil še nekaj glavnih vzrokov za tako visoko stopnjo brezposelnosti v EU:
1. Zgodnje opuščanje šolanja. Kot veste, zgodnjo opuščanje šolanje ustvarja tveganje za brezposelnost mladih in življenje v revščini, kar prinaša visoke socialne in gospodarske stroške.
2. Nizka osnovna znanja in ključne kompetence.
3. Premajhna vključenost v inštitucije visokega šolanja in poklicnega usposabljanja.
4. Nezadovoljivo zagotavljanje priložnosti za neformalno učenje za mlade.
5. Nezadovoljivo vključevanje odraslih v izobraževanje in usposabljanje.
6. Pomanjkanje priložnosti za izobraževanje osebja, ki so zaposleni v šolstvu in mladih delavcev.
7. Nizka stopnja podjetništva in ustvarjalnosti med mladimi.
8. Sistem priznavanja in prenosnosti kvalifikacij ni dovolj razvit.
9. Nezadovoljivo sodelovanje med šolami, raziskovalnimi ustanovami in podjetji. Podjetja in raziskovalni centri ne vlagajo veliko v izobraževanje in usposabljanje, z namenom, da bi opredelili svojo politiko izobraževanja in svoje cilje.
II. Mladi in mobilnost – kaj je to? »Spin up« strategija
Pobuda Mladi in mobilnost je bila od vsega začetka precej kontroverzna. Nekateri ljudje so menili, da je to le še en papir in da pravzaprav sploh ne bo vplival na mladinske programe. Drugi so menili, da bo ta pobuda radikalno spremenila mladinske programe. V bistvu pa je Mladi in mobilnost posebna nova strategija, ki bo pospešila izvajanje obstoječih programov in dodala nekaj praktičnih mehanizmov, da bo mobilnost mladih še bolj učinkovita. Mladi in mobilnost je ena izmed sedmih ključnih pobud Evropske komisije v strategiji Evropa 2020, ki bo spodbujala pametno, trajnostno in vključujočo rast.
Pobuda Mladi in mobilnost je sestavljena iz 28 ključnih ukrepov in konkretnih ukrepov za povečanje izobraževanja in usposabljanja mladih, z namenom olajšati prehod mladih iz izobraževanja na trg dela.
Povsem jasno je, da mobilnost ne more biti odgovor na vse težave mladih. Mobilnost ne more samodejno spodbuditi ciljev strategije Evropa 2020, kot so 75% zaposlenost, 40% prebivalcev z univerzitetno izobrazbo, zmanjšanje osipa pod 10% ter hitra zaposljivost mladih ... Vsekakor pa lahko, kot »spin-up« strategija, MiM naredi veliko za izboljšanje položaja mladih. Podatki kažejo, da se mladi, ki so se kadarkoli udeležili različnih oblik izobraževalne ali delovne mobilnosti v tujini, bolje vključijo v družbo. So bolj konkurenčni v delovnem območju; bolj pogosto sodelujejo na volitvah, ki je znak večje državljanske in demokratične kulture.
Nadalje MiM ni namenjena samo tistim, ki aktivno sodelujejo v aktivnostih mobilnosti. Je tudi pobuda za nadaljnjo posodobitev evropskih šolskih sistemov in za krepitev mostu med šolskim sistemom in trgom dela.
Znano je, da je kakovostna mobilnost ključ za medkulturno učenje, osebnostni razvoj in večjezičnosti mladih. MiM bo zagotovila, da ti vidiki pridobijo ustrezno podporo in pozornost.
III. Ovire za mobilnost
Spodbujanje mobilnosti mladih je dobrodošlo, a obenem je potrebno tudi odpravljanje ovir za mobilnost, kot je razvidno iz Zelene knjige o spodbujanju učne mobilnosti. To so na primer težave z vizami, zdravstveno dokumentacijo, štipendijo za izobraževanje v tujini ter dodatno finančno pomočjo. Ljudje s posebnimi potrebami se srečujejo še z večjimi ovirami. Vsekakor pa bi tudi študentje z družinami potrebovali več podpore.
Kljub nekaterim napakam bolonjskega procesa pa je, brez dvoma, proces pozitiven za mladino in njihove izobraževalne potrebe. Izvajanje reforme je torej vsekakor potrebno nadaljevati.
Obstaja veliko različnih ocen o dosežkih v prvem desetletju te reforme. Androulla Vassiliou, komisarka, ki je odgovorna za visoko šolstvo, je dejala, da je bolonjska deklaracija navdihnila številne pobude v evropskem visokem šolstvu in da je bilo v zadnjem desetletju opaziti veliko intenzivnih reform po vsej Evropi. »Res je«, je rekla, »da reforma ni v celoti izpolnila svojih ciljev na vseh področjih, vendar pa je evropski visokošolski prostor (European Higher Education Area - EHEA) postal realnost!« Ta politična ocena vsekakor drži.
Bolonjska reforma je bila uvedena v vseh državah članicah EU, kot tudi v mnogih drugih državah. Navezujoč se na študije, je 95% akademskih ustanov uspelo vzpostaviti dvo ali tro-stopenjski študij, 91% ustanov pa je priredilo svoje študijske programe.
Poleg podpore bolonjski reformi pa obstajajo tudi kritike. Med profesorji in študenti je čar starega univerzitetnega sistema še vedno zelo močan. Toda to, kar res potrebujemo, je nova univerza.
Nova vrste univerze, »univerza tretje generacije« (3GU) se bo morala osredotočiti na proizvodnjo višje ravni razumevanja in večje uporabnosti znanja. Interdisciplinarni koncept postaja značilnost sodobne znanosti in nadomešča monodisciplinarni koncept, itd, itd.
Sodobne univerze so bolj odprte za raziskave in neposreden prenos know-howa v ekonomijo. Iz tega sledi, da bo stalni dialog med univerzami in podjetji igral ključno vlogo v prihodnosti. Vključevanje univerz v gospodarske in razvojne procese ter omrežja je bistvenega pomena pri novem, "tretjem" poslanstvu univerze, ki mora postati intenzivno raziskovalno-usmerjena. Brez tega bo Evropska unija postala še manj konkurenčna kot je danes.
Razvoj evropskega visokošolskega prostora ima pomembno vlogo tudi v dokumentu Evropske komisije, Evropa 2020, ki obvezuje države članice k nadaljnjim reformam v visokem šolstvu. V tej strategiji prevladuje prepričanje, da je lahko višja kakovost in zlasti evropska dimenzija, ki je tudi en od ciljev bolonjske reforme, dosežena preko večje mobilnosti.
Delovni trg ne potrebuje le mladih ljudi z univerzitetno izobrazbo. Poklicno izobraževanje in usposabljanje (VET) prav tako igra vse večjo vlogo pri uspešnem prehodu iz izobraževanja v delo.
Poklicnemu izobraževanju in usposabljanju se pogosto ne namenja dovolj pozornosti in nekaj je potrebno storiti tudi za povečanje ugleda in priznavanja te vrste izobraževanja, da bi tako pritegnila več mladih. Poleg tega pa morajo obstajati tudi ustrezni mehanizmi podpore za mlade VET študente, ki se izobražujejo v tujini. Program Leonardo da Vinci potrebuje večjo promocijo, da bi se povečala njegova prepoznavnost in udeležba v programu.
IV. Nova strategija za večletni finančni okvir 2014-2020
V času, ko sem pisal poročilo MiM za Evropski parlament, ni bilo dodatnih proračunskih sredstev za pobudo Mladi in mobilnost. Vseh 28 konkretnih ukrepov pobude, naj bi bilo financiranih iz že obstoječih proračunskih postavk.
Junija 2011 je Evropska komisija objavila svoj predlog za nov večletni finančni okvir za obdobje 2014-2020. Predlogi Evropske komisije za to obdobje predstavljajo pomembno povečanje v postavkah za izobraževanje in usposabljanje (+75% za mlade in šport) ter kulturo (+37%). Racionalizacija, poenostavitev in evropska dodana vrednost so glavne smernice pri reformi proračuna na tem področju.
Kljub mnogim pomislekom različnih interesne skupine, se je Evropska komisija trdno odločila za združitev zelo uspešnih obstoječih programov v en skupni program.
Program »Education Europe« bi moral prejeti več kot 15 milijard evrov, kar je približno dvakrat toliko, kot dobijo programi izobraževanja, mobilnosti in mladih v obstoječem finančnem okvirju. Evropski parlament in vse vključene interesne skupine toplo pozdravljajo to povečanje.
Struktura tega programa bo temeljila na treh ključnih ukrepih: mobilnost, sodelovanje ter podpora reformi mladinske politike.
S tem programom želi Komisija združiti trenutno ločene podprograme vseživljenjskega učenja in mednarodne vidike programov visokošolskega izobraževanja, vključno s programoma Ersamus Mundus ter Mladi v akciji. Ta novi program naj bi omogočal večjo učinkovitost in večjo strateško osredotočenost. Prav tako naj bi izkoristil sinergije med različnimi vidiki starih programov.
Da pobuda MiM ne bi ostala le koncept je bistvenega pomena, da se države članice zavežejo tako v smislu finančne podpore kot v smislu izvajanja na nacionalni ravni. Prav tako pa mora biti za to sprejet primeren evropski proračun. Države članice morajo na to gledati kot na dolgoročno naložbo, a ne le v izobraževanje mladih, temveč tudi v prihodnjo blaginjo posameznih držav in Evropske unije kot celote.
Poleg financiranja MiM ukrepov pa je nujno, da obstoječi programi, kot so Erasmus, Leonardo da Vinci, Comenius, Grundtvig, Mladi v akciji ter Marie-Curie, še naprej prejemajo finančna sredstva in politično podporo.
Dame in gospodje, dovolite mi, da končam z naslednjimi mislimi:
Mladi so nosilci jutrišnjih odločitev in ključno je, da imajo danes možnost razviti svoje sposobnosti, spretnosti in znanja, ki jim bodo omogočala, da bodo aktivno prispevali k trajnostni prihodnosti Evropske unije.
PRENESI GOVOR Mladi in Mobilnost - Na poti k ciljem strategije Evropa 2020
