Ursula von der Leyen je bila znova izvoljena za predsednico Evropske komisije. Prejela je 401 glas podpore. Proti njenemu novemu mandatu je glasovalo 284 poslancev in poslank. 15 poslancev se je vzdržalo glasovanja. Glasovanje je po pravilih Evropskega parlamenta tajno. Izvolitev nove (stare) predsednice Evropske komisije Ursule von Leyen ni bila samoumevna. Največ očitkov na račun njenega dela v preteklem mandatu so imeli konservativni poslanci EP, ki so ji očitali prehiter zeleni prehod. Prav tako so ji očitali migracijsko politiko “odprtih meja” in med drugim tudi pretirano uvajanje progresivnih (levih) politik. S kritikami se je morala soočiti tako z leve kot desne politične strani.
Portal Nova24TV je evropske poslance iz vrst SDS povprašal, kaj menijo o vnovični izvolitvi von der Leynove za predsednico Evropske komisije.
Dr. Milan Zver je pojasnil: “Nisem glasoval za, predvsem zaradi tega, ker bo ista oseba težko popravljala stvari, ki jih je skuhala v zadnjem mandatu. Ostala je zavezana okoljski politiki, kar je v govoru takoj tudi poudarila. Gre tudi za kmetijsko politiko, čeprav je verbalno podprla kmete, sicer z nekim čudnim stavkom – ne namerava spreminjati kmetijske politike, je pa proti temu, da bi kmetje pod ceno prodajali svoje kmetije. Že ta stavek je butast in kaže na neko funkcionaliteto na področju kmetijske politike." Nadaljeval je: "Prioriteti, ki sta tudi za EPP pomembni, ne bo spreminjala, ampak bo nadaljevala … Že iz tega razloga nisem najbolj optimističen. Nekateri sicer pravijo, da bo imela več EPP komisarjev, kar pa še nič ne pomeni … Bistveno bolj ugodno okolje v kabinetu ni še nobeno zagotovilo. V praksi vemo, kako zadeve delujejo – da tretji in četrti rang visokih evropskih uradnikov dela politiko, sprejema naše ključne odločitve. Pod njenim vodstvom Evropske komisije ne pričakujem nekih bistvenih sprememb. Glede obrambne politike zadeva ni tako enostavna, kot si ona predstavlja."
"Ona računa na to, da bo Donald Trump prevzel ZDA, zato moramo sedaj ojačati skupne evropske varnostne in obrambne sile. Dejstvo pa je, da bi si morali vsi skupaj prizadevati, da države članice Nata več dajo za obrambo in sodelujejo, koordinirajo zadeve. Ne moremo oblikovati evropske vojske, ker nimamo nobenih osnov, in ki bi bila konkurenčna organizacija Nata. Edina pametna obrambna politika je, da evropske države članice Nata, povečajo svoje obrambne kapacitete. To pomeni tudi vojaško industrijo. Evropski kontingenti že sedaj delujejo, vendar v okviru Zavezništva, zato moramo okrepiti slednjega," še poudarja evropski poslanec.