Odbor Evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje je danes sprejel dopolnjen predlog akta o svobodi medijev, po katerem bi morale države članice zagotavljati pluralnost medijev ter varovati njihovo neodvisnost pred različnimi interesi.
Odbor v sprejetem besedilu med drugim navaja, da bi morale države članice javne medije financirati iz večletnih proračunov, da bi preprečile politično vmešavanje in zagotovile proračunsko predvidljivost.
Predlog tudi prepoveduje vse oblike vmešavanja in pritiska na medije, vključno s siljenjem novinarjev, da razkrijejo svoje vire, dostopom do šifriranih vsebin na njihovih napravah in uporabo vohunske programske opreme proti njim. Uporaba te je upravičena le za preiskavo hudega kaznivega dejanja, kot sta terorizem ali trgovina z ljudmi.
Evroposlanci predlagajo tudi omejitev javnega oglaševanja, dodeljenega posameznemu ponudniku medijev, spletni platformi ali iskalniku, na 15 odstotkov celotnega oglaševalskega proračuna, ki ga ta organ dodeli v posamezni državi EU-ja.
Mediji bi bili zavezani objaviti informacije o tem, kdo je njihov lastnik in kdo ima od tega neposredno ali posredno korist. Evropski parlament želi tudi, da mediji poročajo o državnem oglaševanju in državni finančni podpori, tudi kadar prejemajo javna sredstva iz nečlanic Unije. Ponudniki medijskih storitev bi morali tudi poročati o vsakem morebitnem navzkrižju interesov in poskusih vmešavanja v uredniške odločitve.
Nad ukinjanje prispevkov na spletnih platformah
Da bi velikim spletnim platformam preprečili samovoljno brisanje ali omejevanje vsebine v medijih v EU-ju, Evropski parlament predlaga postopek samoprijave in preverjanja. Predlagajo tudi 24-urno pogajalsko okno, v katerem bodo sodelovali nacionalni regulativni organi, preden lahko velika spletna platforma ukine ali omeji vsebino.
Evropski poslanci tudi želijo, da bi bil novi Evropski odbor za medijske storitve pravno in funkcionalno neodvisen od Evropske komisije ter bi lahko deloval samostojno. Predlagajo še, da bi pri delu odbora sodelovala neodvisna skupina strokovnjakov, ki bi zastopala stališča medijskega sektorja in vključevala civilno družbo.
Dr. Milan Zver je ob sprejemu dopolnjenega predlog akta o svobodi medijev zapisal, da si močno želi, da bo predlagan akt prispeval k izboljšanju pluralnosti in svobode medijev. "Ostro pa obsojam dvojna merila, ki jih EU ima v primeru Slovenije, kjer brez težav spregledajo probleme s pluralnostjo medijev in popolno politično podreditvijo javne medijske hiše TV Slovenija, pri kateri je "tovariško" sodelovala celo komisarka za transparentnost Vera Jourova, ko je obiskala ustavno sodišče ravno v času odločanja o ustavnosti novele zakona o RTV." "Komisarka, zadolžena za transparentnost, se že več kot pet mesecev izogiba objavi podrobnosti o svojem obisku v Sloveniji, za katerega dobršen del javnosti meni, da je šlo za nedopustni intervencionizem v proces odločanja ustavnega sodišča, ki je pripeljal do popolnega političnega prevzema javnega medija. Zato se nameravam obrniti na ombudsmana in tudi na sodišče EU," je navedel evropski poslanec in dodal, da si bo EU morala nehati zatiskati oči pred dejstvom, da je svoboda medijev v Sloveniji močno ogrožena in da je pluralnost medijskega prostora na najnižji ravni.
Spremenjeni akt mora sprejeti še Evropski parlament
O spremembah danes sprejetega akta mora pred nadaljnjimi posvetovanji s Svetom EU-ja odločati Evropski parlament. Predvidoma bo to storil na plenarnem zasedanju, ki bo od 2. do 5. oktobra v Strasbourgu. Evropska komisija je predlog akta o svobodi medijev predstavila sredi septembra lani. Svet EU-ja je stališče do pogajanj z Evropskim parlamentom sprejel konec junija. Cilj Evropske komisije, Sveta EU-ja in Evropskega parlamenta je, da bi dogovor dosegli še pred evropskimi volitvami junija prihodnje leto.