V petek, 16. septembra 2016, je v prostorih ljubljanskega hotela City potekal evropski večer z naslovom: Demokracija in pomen medijske pluralnosti za evropsko Slovenijo.
Večer sta pripravila pisarna evropskega poslanca dr. Milana Zvera (SDS/EPP) ter Inštitut dr. Jožeta Pučnika. Na evropskem večeru so nastopili dr. Milan Zver, tržaški publicist in urednik slovenskega programa RAI v Trstu Ivo Jevnikar ter Miro Petek, nekdanji Večerov novinar in kasneje poslanec v DZ. Pogovor je vodil urednik tednika Demokracija Metod Berlec.
Uvodoma je predsednica inštituta dr. Jožeta Pučnika dr. Andreja Valič Zver poudarila, da je tednik Demokracija "svetla lastovka na slovenskem temnem medijskem nebu". Dr. Milan Zver je predstavil prvo glasilo, ki je nosilo ime Demokracija, izhajalo pa je v letih 1918 in 1919. Ob tem je orisal zgodovinske okoliščine nastanka časopisa, predvsem v luči razvoja političnih strank, ko se je ob konservativnem in liberalnem taboru krepil tudi socialdemokratski tabor. Pri tem je spomnil tudi na svoje izkušnje ob ustanavljanju sedanjega tednika Demokracija. Veliko zaslug zanjo sta imela predvsem predsednik SDS Janez Janša in pokojni dr. Jože Zagožen, ki je bil tudi direktor založbe Veda, ki je Demokracijo najprej izdajala. Dr. Zver je tudi spomnil, da je bila Demokracija že v samem začetku pod nenehnim pritiskom sodišč.
V nadaljevanju evropskega večera je Ivo Jevnikar predstavil tudi okoliščine nastanka časopisa Demokracija, ki je po drugi svetovni vojni izhajal kot glasilo tedanje Slovenske demokratske zveze, ki je delovala v Gorici. Miro Petek pa je v svojem nastopu spomnil na vlogo tednika Demokracija dandanes.
Sogovorniki pa so spomnili tudi na časopis Demokracija, ki je med leti 1989 in 1991 izhajal najprej kot glasilo Slovenske demokratične zveze, kasneje pa kot glasilo Demosa. Bil je prvi pravi opozicijski in strankarski časopis v Sloveniji po letu 1945 in je imel pomembno vlogo pri zmagi koalicije Demos na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni leta 1990. Ljudi je nagovarjal s temami, ki so bile v totalitarnem komunističnem režimu desetletja zamolčane in zavestno pometene pod preprogo.
Evropskega večera se je udeležila tudi poslanka v Evropskem parlamentu Patricija Šulin.
