Nahajate se tukaj

Dr. Milan Zver na radijskem soočenju o zunanjepolitičnih temah in prihodnosti EU

V okviru soočenj pred evrovolitvami, na katerih bomo izbirali devet slovenskih evroposlancev, je na Radiu Slovenija potekalo soočenje predstavnikov sedmih parlamentarnih list, in sicer Svobode, SDS-a, SLS-a, NSi-ja, Levice, Zelenih Slovenije in SD-ja.

V soočenju na Radiu Slovenija so sodelovali Matej Grah, Gibanje Svoboda, Milan Zver, SDS, Peter Gregorčič, SLS, Janez Cigler Kralj, Nsi, Nataša Sukič, Levica, Mojca Šetinc Pašek, Zeleni Slovenije, in Matevž Frangež, SD. Vrstni red govorcev so izžrebali na Državni volilni komisiji. Volilno soočenje sta vodila Špela Novak in Tomaž Celestina.

Prva tema: priznanje Palestine

Kandidati za evroposlance so najprej predstavili svoja stališča do razmer na Bližnjem vzhodu in priznanja Palestine.

Dr. Milan Zver je na vprašanje, kako komentira vojno v Gazi, še posebej napad na begunsko taborišče v Rafi le tri dni po zahtevi meddržavnega sodišča za ustavitev ofenzive, in kako bo SDS v DZ-ju glasoval glede priznanja Palestine, odgovoril, da bo stranka glasovala proti. "Mislim, da zdaj ni zgodovinsko pravi trenutek, da podpremo Palestino, tudi zato, ker ta ne obstaja z legitimnim vodstvom, že dve desetletji bosta minili, odkar so imeli zadnje legitimne volitve. Navsezadnje vodi to državo teroristična organizacija Hamas, ki je spodbudila zadnjo vojno." Dodal je, da trenutno med drugimi evropskimi državami pretiranega zanimanja za priznanje ni. "Rešitev dveh držav je blokirala ravno palestinska stran in potrebno je reči še enkrat: če bi Slovenija zdaj priznala Palestino, bi priznala, legitimirala, opravičila vsa teroristična dejanja Hamasa, ki so se zgodila. Zato to ni primeren čas. Palestina mora izvoliti novo demokratično legitimno vodstvo, ki bo sogovornik na pogajanjih, če bo izpolnjen določen pogoj - priznanje izraelske države, saj imajo zdaj napisano, da je potrebno izraelsko državo uničiti," je še poudaril poslanec.

 

Druga tema: širitev in zunanja politika EU-ja

Kaj mora EU storiti, da bo do leta 2030, kot je lani na Blejskem strateškem forumu napovedal predsednik Evropskega sveta Michel, pripravljen na naslednjo širitev?

Dr. Milan Zver je opozoril, da je EU s širitvijo zamudila. "Zato je nastal vakuum, prazen prostor, ki sta ga napolnili tako Kitajska kot Rusija, pa tudi Turčija in še kakšna država. Škoda je," je nadaljeval in dodal, da so se v tem času na varnostnem področju zgodile velike stvari, Evropa pa medtem postaja v varnostnem smislu vse šibkejša. "Na Balkanu so drugi veliko močnejši in agresivnejši akterji, kar zadeva obveščevalne dejavnosti, smo zamudili ta vlak, a še vedno je širitev podprta v vseh pomembnejših skupinah v Evropskem parlamentu," je dodal. "Če bi bila Evropa vojaško močnejša, če bi več vlagala v varnost, bi danes ruski predsednik ne napadal svojih sosed, nazadnje Ukrajino. Orožje, če ga imaš, odvrača morebitnega napadalca. Zdaj je pač prisotna paradigma, da je potrebno povečati delež BDP za vojsko in to v EU zdaj vsi razumejo. Mirovna politika nas je pahnila v dokaj neprijeten položaj z Rusijo in drugimi državami, ki se združujejo v neki osi zla," je sklenil poslanec.

 

Tretja tema: zeleni prehod

Škoda zaradi posledic podnebnih sprememb v zadnjih desetih letih je v EU-ju po podatkih Eurostata znašala 145 milijard evrov. Ob tem ima Slovenija največjo škodo na prebivalca, v kar lanske poplave niti niso vštete. Dr. Milan Zver je v odgovoru na vprašanje, kako lahko v tem kontekstu govorimo o visokih stroških zelenega prehoda, odgovoril, da so kmetje v zadnjih 30 letih že za 20 odstotkov zmanjšali svoj ogljični odtis. "Danes je le 30% proračuna v evropskem parlamentu namenjeno razvoju kmetijstva, pa še iz tega deleža gre precej za zeleno politiko. Potrebno je zaščititi evropsko kmetijstvo, tako kot pri nekaterih delih gospodarstva s protekcionizmom. Evropo preplavljajo nizkocenovni izdelki, tudi zaradi tega, ker smo delali napake v preteklosti. Velikokrat smo se ustrelili v koleno in to se pozna na gospodarski rasti Evrope. Še pred desetletji  smo bili prvi po gospodarski dejavnosti," je povedal poslanec. "Tudi za SDS je cilj nizkoogljična družba v prihodnosti, ne strinjamo pa se s preveliko intenziteto ukrepov, ki gredo na škodo evropskega gospodarstva in kmetijstva." Zato meni, da bo moral biti program "Pripravljeni na 55" v novi sestavi EU-parlamenta korenito prenovljen.

Četrta tema: migracije

Migracije so nekaj, kar označuje celotno zgodovino človeštva. Selitve narodov so se v preteklosti nenehno dogajale, EU pa je danes zaradi vsega, kar ponuja, cilj številnih prebežnikov z vsega sveta. Prinaša migracijski pakt še močnejšo trdnjavo Evropo?

Dr. Milan Zver je dejal, da je EU za delovno silo iz tujine, za zakonite migracije, popolnoma odprta. "V Evropo prihaja veliko več legalnih kot ilegalnih migrantov, treba je paziti na to razliko. Lepo je, če ti obiskovalec pride v hišo skozi vhodna vrata, ne pa zadaj skozi okno," je karikiral.

Pričakovanja

Dr. Milan Zver meni, da bo po tokratnih volitvah desna sredina imela vsaj enega poslanca več, trenutno jih ima štiri (Milan Zver, Romana Tomc, Franc Bogovič, Ljudmila Novak). Tudi SDS bi lahko po Zverovih pričakovanjih lahko imel poslanca več. Evropska ljudska stranka v EU ne vlada, ampak vlada vedno neka velika koalicija. "Kar se pa Evropske komisije tiče, pa je veliko bolj levosučna kot desnosučna in jaz zdaj upam, da bodo na teh volitvah premiki na desno," je povedal poslanec.