Evropski poslanec dr. Milan Zver je bil gost Popkasta na 24ur.com, kjer je bilo govora o različnih temah, povezanih tako z njegovimi mnenji o nekaterih najbolj aktualnih notranjepolitičnih temah, kot tudi z njegovim pogledom na dogajanje v domači politiki.
Uvodno vprašanje je bilo namenjeno temu, ali se je že legalno oborožil, k čemur je nedavno pozival predsednik SDS Janez Janša. Kot je dejal, ima orožni list in da je v času, ko je delal na ministrstvu za obrambo z orožjem hodil tudi v službo. Poziv predsednika SDS k legalnemu oboroževanju je bil po njegovih besedah dobronameren, ker da lahko pride do trenutka, ko bomo ostali sami in bomo morali sami poskrbeti zase in za varnost svoje družine. »Zadnje čase beremo, da imamo težave z ilegalnimi migranti, s tihotapljenjem ljudi v Evropo in menim, da se je stopnja varnosti močno poslabšala,« je povedal dr. Zver in poudaril, da ilegalni migranti izvajajo tudi kazniva dejanja. »Tudi po Evropi imajo veliko težav s kaznivimi dejanji ilegalnih migrantov,« je še dejal poslanec in ob tem naštel nekatere evropske države, kjer se soočajo s povečanjem tovrstnih kaznivih dejanj. »Zdi se mi, da mainstream mediji prej zamolčijo kakšno zgodbo tudi v povezavi z ilegalnimi migranti,« je povedal poslanec. Prepričan je, da je za to, da se pri nas ustanavljajo vaške straže, kriva država, ki bi morala varovanje državljanov izvajati bolj zgledno. »Varnost postaja ena izmed pomembnejših vrednot. V Evropi se varnostna situacija slabša, zaradi terorizma in ilegalnih migracij,« je še povedal poslanec dr. Zver.
Ko je bilo govora o ilegalnih migracijah, je dr. Zver pojasnil, da so nekatere levo usmerjene nevladne organizacije povezane s hudodelskimi združbami in da so vpletene tudi tuje tajne obveščevalne službe, ki predstavljajo jedro tihotapskih mrež glede ilegalnih migracij. Balkanska pot je močna in tudi nekatere slovenske nevladne organizacije morda sodelujejo pri tihotapljenju ljudi, je še ocenil evropski poslanec. »Absorpcijska sposobnost Slovenije glede migrantov je bistveno drugačna kot v Italiji, Španiji, in tu ne moremo imeti politike odprtih vrat,« je še prepričan poslanec.
V nadaljevanju je spregovoril tudi o tem, da ga je iranski režim dodal na črno listo oziroma kot se je izrazila voditeljica, označil za terorista. »Sem v nekoliko specifični situaciji. Zaradi sodelovanja z neformalno organizacijo v Evropskem parlamentu, Prijatelji svobodnega Irana, in voditeljico iranske opozicije Maryam Rajavi iz organizacije People's Mujahedin of Iran (MEK) so me v Iranu dodali na črno listo. Iranska opozicija ima sedež v Parizu, deluje po institucijah v EU in v ZDA, sam pa sodelujem na način, da organiziram kak posvet, opozarjam na pravice žensk, na potrebe po demokratičnosti v Iranu in podobno, zato je obtožba oziroma umestitev na črno listo absurdna in nesmiselna,« je povedal poslanec. Dodal pa je, da takšna označitev zanj s strani iranskega režima vpliva tudi na njegovo varnost in da mu je bilo svetovano, naj se izogiba potovanjem v nekatere države.
»Zgodovino Palestine in Izraela Slovenci ne poznamo dovolj dobro. Palestinci nikoli niso imeli svoje države, skupnosti,« je povedal poslanec ob vprašanjih o dogajanjih na Bližnjem Vzhodu. Dodal je, da podpira Izrael, ki je žrtev v tem spopadu, zaradi izrazito skrajne palestinske organizacije kot je Hamas in Hezbolah. »Hamas ima zapisano, da je treba Izrael izbrisati iz obličja zemlje,« je o dogajanjih povedal dr. Zver. Pojasnil je tudi, da če bi se Izrael in Palestina dogovorila za medsebojno priznanje, bi se tudi sam strinjal s priznanjem palestinske države, »a v tem trenutku ima Palestina nelegitimnega in nelegalnega zastopnika.«
Poslanec je spregovoril tudi o delu Evropske komisije, ki je po njegovi oceni pri konfliktu v Ukrajini in pri pandemiji odigrala izjemno pomembno vlogo za vse države članice EU, ima pa tudi vrsto slabosti. Prav na področju medijev ima Komisija v nebo vpijoča dvojna merila. »Nenavadna je vloga komisarke Jourove, komisarke za transparentnost, v primeru Slovenije. Ko zahtevam pojasnilo po uradnih dokumentih o njenem obisku pri nas v času sprejemanja zakona o RTV Slovenija, ni o tem ne duha ne sledu. Od šestih strani dokumentacije sem dobil samo eno stran na vpogled, vse ostalo je bilo počrnjeno. Že nekaj časa prosim tudi za ostali del,« je povedal poslanec. Opozoril je, da če se je komisarka Jourova v času sprejemanja nekega zakona o tem pogovarjala s predstavniki Slovenije, je intervenirala v odprt postopek, v katerega ne bi smela posegati. »Noben evropski birokrat ne sme posegati v zakonodajni postopek v posamični državi članici,« je bil jasen dr. Zver.
Poslanec je tudi prepričan, da je slovenski medijski prostor premalo pluralen in da bi prav javna televizija naj bila tista, ki bi skušala ublažiti asimetrije medijske krajine. »Nekoč so se bali, da bo zasebni kapital kupil vse medije, zato so ustanavljali javne medije in tak je bil tudi namen RTV, ampak RTV je izrazito levosučen medij,« je dejal poslanec. Izpostavil je tudi spomin na prvi zakon o RTV iz leta 1993, ko je bil izjemno skeptičen do tega, da bo v programskem svetu RTV delovala civilna družba. »Pri civilni družbi namreč manjka poštena reprezentatitvnost,« je poudaril poslanec, ki je prepričan tudi, da bi morala javna RTV služiti temu, da je vsak državljan objektivno informiran.
Poslanec je pojasnil tudi nekatera svoja glasovanja v Evropskem parlamentu. »Včasih sem glasoval proti Evropski komisiji ali v nasprotju z EPP, kar se je dogajalo zlasti, ko so se skušala ustvarjati dvojna merila in ko se je drugače obravnavalo leve ali desne vlade držav članic. Na Malti, na primer, se nismo pogovarjali o umoru novinarke, ker je bila na oblasti leva vlada. Če bi se to zgodilo na Madžarskem, bi to državo zagotovo imeli pod drobnogledom,« je prepričan poslanec.
»Prva Janševa vlada je sprejela zakon o istospolnih partnerjih in mi smo bili prvi, ki smo uzakonili določene pravice istospolnih partnerjev, a sčasoma je vprašanje pravic LGBTQ skupnosti postalo orodje levice. Če so hoteli nekaj narediti, so uporabili ravno to orožje, npr. proti Madžarski in Poljski. Tudi, ko v parlamentu govorimo o krompirju, bomo nekje naleteli na LGBTQ,« še dodaja poslanec. Tako je opisal skoraj kot presežno in pretirano uporabo te teme ob vprašanju, zakaj je glasoval proti resoluciji za izenačitev pravic po vseh državah Unije in sankcijam proti tistim državam, ki jih kršijo. Izrecno pa je povedal, da ni za prepoved splava.
Prepričan je, da prihajajo časi, ko bodo tudi v naši državi potrebne velike koalicije, saj k nam prihajajo težki problemi, kot so migracije, varnostna kriza ipd.
Se kdaj, v ozadju, tudi on spre z Janezom Janšo? »Niti ne,« odgovarja poslanec, ki izpostavlja, da sta s predsednikom SDS povezana na prijateljski ravni, ampak da imata včasih tudi drugačne poglede, ki jih predebatirata.
Na vprašanje, ali ga zanima vrnitev v domačo politiko, pa odgovarja, da za politika še ni star, da ima veliko energije, ki bi jo rad porabil na tistih mestih, ki mu »ležijo«. »Všeč mi je delo evropskega poslanca, imam nek ugled, sem skorajda tudi že veteran,« je opisal poslanec, ki pravi, da bo zagotovo kandidat na listi za nove volitve v Evropski parlament. Kdo vse bo na listi, še ni povsem jasno, o tem, da bi morda na listi njegove stranke kandidirali/-e tudi kakšni/-e novinarski kolegi ali kolegice, pa ni seznanjen. »Za velike nacije je Evropski parlament bolj za drugo ligo politikov, v majhnih državah pa se skušajo v parlament prebiti vidnejši politiki,« je še povedal dr. Milan Zver.
Foto: Damjan Žibert, 24ur.com
