Leto 2022 je evropsko leto mladih, ki osvetljuje pomen evropske mladine za izgradnjo boljše prihodnosti – bolj zelene, bolj vključujoče in digitalne.
Predlog za razglasitev leta 2022 za evropsko leto mladih je podala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v svojem govoru o stanju v Uniji leta 2021. Komisija v letu 2022 v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom, državami članicami, regionalnimi in lokalnimi organi, mladinskimi organizacijami in mladimi samimi pripravlja vrsto dejavnosti. Pobude, ki se razvijajo v okviru evropskega leta mladih, so podprte z 8 milijoni evrov iz programa Erasmus+ in evropske solidarnostne enote. Tudi drugi programi in instrumenti Unije bodo pomembno prispevali k ciljem in dejavnostim evropskega leta mladih. Mladi Evropejci in Evropejke imajo v tem letu številne priložnosti za pridobivanje znanja, spretnosti in kompetenc za poklicni razvoj ter za krepitev svojega državljanskega udejstvovanja pri oblikovanju prihodnosti Evrope.
Poslanke in poslanci so na današnji plenarni seji razpravljali o dediščini Evropskega leta mladih 2022.
Evropski poslanec dr. Milan Zver je uvodoma poudaril, da v Evropi trenutno živi okoli 74 milijonov mladih, starih med 14 in 29 let, »kar je relativno veliko in se je vredno potruditi zanje.« Poslanec je ob tem opomnil, da se v Evropi soočamo tudi s staranjem družbe in je število mladih v tem oziru premajhno.
»Raziskave kažejo, da si mladi želijo biti bolj proaktivni v družbi, prav tako želijo biti bolj vključeni, opozarjajo na brezposelnost, ki v Evropi še vedno vlada in je močno prisotna v mnogih delih EU. Prav je, da mladim maksimalno pomagamo,« je povedal poslanec.
Dr. Milan Zver je tudi spomnil, da je pobuda o evropskem letu mladih, ki je prišla s strani predsednice Evropske komisije več kot dobrodošla, »ampak prepozna«. »Menim, da so mladinske organizacije in drugi udeleženci imeli premalo časa za dobre priprave na evropsko leto mladih in seveda so težave v izvedbi,« je povedal poslanec in si pozval, da bi se evropsko leto mladih podaljšalo vsaj za pol leta, zato da se bodo projekti, ki so si jih zastavili mladi, lahko izvedli.
»Naslednje leto je bilo predlagano kot leto veščin. Tudi to se mi zdi odlična ideja, ki pa s sabo žal nosi isto slabo točko kot pobuda o letu mladih. Menim, da smo v evropskih politikah žal preslabo usklajeni glede dajanja tovrstnih pobud,« je povedal dr. Milan Zver in ob tem izrazil željo, da bi Evropska komisija v prihodnje boljše koordinirala tovrstne pobude z odločevalci v izobraževalnih politikah. »Več kot potrebno bi bilo, da stopimo skupaj, pregledamo in analiziramo stvari in šele potem sprejmemo tako pomembne pobude, kot je tudi letošnja,« je še poudaril evropski poslanec.
Za dosego daljnosežnih ciljev si Evropska unija že nekaj časa prizadeva prepoznati mlade kot prioriteto. Čeprav je Evropska unija v preteklosti namenila pozornost posameznim področjem, kot so izobraževanje, mobilnost, razvoj in enakost, je leto 2022 posvečeno mladim na sploh. Nedavne raziskave so pokazale, da je med mladimi v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami delež brezposelnih dvakrat višji. Obenem je bilo moč prepoznati željo mladih po še večji mobilnosti v času izobraževanja in prakse ter po pridobivanju praktičnih izkušenj v tujini. Poleg tega se pereči problemi, kot so podnebne spremembe in duševno zdravje dotikajo tudi mladih v Evropi, ki so že nemalokrat pokazali, da želijo izboljšati stanje na teh področjih- tako v teoriji kot v praksi. V času pandemije so se ti in mnogi drugi trendi še dodatno zaostrili. Zaradi staranja prebivalstva so bila mnenja mladih v preteklosti velikokrat preglasovana, v času pandemije pa je oddaljenost od središča dogajanja za nekatere še otežila uveljavljanje pravic.