Evropski poslanec dr. Milan Zver se je danes na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje udeležil okrogle mize, s katero je šola obeležila 20. obletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Na okrogli mizi je med drugimi sodeloval tudi Lojze Peterle, predsednik osamosvojitvene vlade, za katerega je dr. Zver dejal, da bi moral biti gost vseh šol, saj je živa priča dogajanj iz časa osamosvajanja Slovenije.
Po besedah poslanca namreč slovenski dijaki premalo vedo o osamosvojitvenem obdobju, izobraževati pa se je treba tako o rojstvu naše države kot tudi o Evropski uniji, ki po mnenju poslanca za Slovenijo pomeni življenje v najboljših zgodovinskih okoliščinah.
Dr. Milan Zver je v razpravi na okrogli mizi sprva spregovoril o politični participaciji mladih, pri čemer je dejal, da je Eurostat pred leti naredil anketo, kjer je ugotavljal, kaj mladi menijo glede vprašanja, ali njihov glas na volitvah nekaj šteje ali ne. »Nad rezultati sem bil nekoliko razočaran. 82% mladih Belgijcev meni, da njihov glas na volitvah nekaj šteje, v Sloveniji tako meni samo 24% mladih. Kaj narediti, da bi mlade bolj opogumili za politično participacijo?« se je vprašal dr. Zver. Ocenil je, da je razlogov za takšno razumevanje politike s strani mladih veliko. »Nekateri od teh razlogov segajo v polpreteklo zgodovino, politika ima negativen sloves, če spremljamo medije, o politiki slišimo samo slabo. Politika pa je v osnovi delati dobro za skupnost, za druge, reševanje skupnih problemov,« je povedal dr. Zver in dodal, da če mladi ne bodo odločali, bo nekdo drug odločal o njih, prav zato je politična participacija pomembna.
»Glede EU pa moram povedati, da še nikoli nismo živeli v boljših zgodovinskih okoliščinah kot danes, in to ne samo v materialnem smislu, torej da dobimo denar iz Bruslja, črpamo evropska sredstva, skoraj ena četrtina teh sredstev se investira v slovensko gospodarstvo in že iz tega razloga bi morali biti srečni,« je dejal poslanec. Nadaljeval je, da je izjemno pomembna tudi varnost, ki jo v okviru EU imamo, čeprav je trenutno prav ta vrednota na preizkušnji. »Razlogi, da smo zadovoljni z bivanjem v EU, so večstranski, in to skupnost moramo negovati in biti proaktivni,« je poudaril poslanec.
Nadaljeval je, da je Slovenija v EU, kljub temu, da je majhna, močna. »Imamo 9 evropskih poslancev, pa nas je 2 milijona, Nemcev je 83 milijonov in imajo 92 poslancev, torej je mandat slovenskega evropskega poslanca mnogo močnejši kot mandat nemškega,« je poudaril poslanec. Dodal je, da ima Slovenija v Svetu EU možnost veta, kar pomeni, da lahko neko odločitev zaustavi. »Tako velika država kot je Nemčija ima v Svetu isto moč kot mi, ker nam to omogoča način glasovanja v Svetu. Veliki se morajo potruditi, da so tudi mali zadovoljni,« je povedal poslanec. »Na vse mogoče načine moramo braniti pogodbo EU in ta način odločanja, ker govorimo o pozitivni diskriminaciji,« je poudaril dr. Zver. Izpostavil je tudi delo Evropske komisije, ki je kot neka vlada, ki ima 40.000 uradnikov, v tem je tudi velika moč. »Sistem evropskih institucije je nastavljen tako, da tudi majhna država kot je Slovenija lahko uveljavi svoj nacionalni interes v EU in to mora biti naš prvi princip, načelo, vrednota, ki jo moramo ohraniti vsi poslanci iz Slovenije, ne glede na to, iz katere politične stranke prihajamo,« je bil jasen dr. Zver
Dr. Milan Zver je v nadaljevanju spregovoril tudi o delovanju šolskega sistema.
»Gledano na evropski ravni, Slovenija nima najslabših šol v EU. Pri primerjavi sistemov smo bili smo osnovnošolski ravni, na srednješolski ravni, nato pa kakovost šolskega sistema pade, najslabša je univerzitetna raven. Slovenija namreč največ denarja vlaga v vrtce in osnovne šole, v srednje šole in fakultete pa manj,« je povedal poslanec. Po njegovih besedah na področju visokega šolstva nismo konkurenčni, imamo preslabe programe, premalo povezane z družbo in ekonomijo ter potrebami. »Narediti bi morali bolj fleksibilen študij, potrebujemo univerzitetne gazele, ne pa velike univerzitetne monstrume,« je povedal poslanec, ki je tudi prepričan, da bi morali na področju šolstva v prihodnosti narediti velike premike. »Šolski sistem je treba spremeniti, sistem ne sme postati sistem samodejen. Prav tako bi ga morali nekoliko sprostiti, ne pa vsega predpisati vnaprej. Tudi učitelji se morajo potruditi, ne samo, da sledijo učnemu načrtu, ampak morajo tudi sebe vnašati v vzgojno izobraževalne procese,« je povedal poslanec. Opomnil je, da v Evropi obstajajo nekateri skupni mehanizmi, kot na primer ključne kompetence. »Ko smo predsedovali EU, smo podpisali evropski kvalifikacijski okvir, ki določa, katere veščine in znanja mora nek poklic vsebovati, in to se počasi uvaja v države članice. Na tem bi morali bolj delati, če želimo biti konkurenčni Aziji, Ameriki ipd,« je še dodal. Po njegovem mnenju moramo razvijati tudi tretjo generacijo univerz, pri čemer je imel v mislih hitre, učinkovite, sposobne univerze, ki bodo konkurenčne. »Evropa ima na področju šolstva mnoge potenciale, samo sprostiti je treba sisteme, ne pa vsega predpisati in regulirati,« je bil jasen poslanec.
Tudi program Erasmus+, kjer je poslanec že dobro desetletje poročevalec Evropskega parlamenta, dela premike. »Ker sem v težkih pogajanjih podvojil proračun za ta program, imate mladi veliko večje možnosti za sodelovanje v njem vse do leta 2027,« je povedal dr. Zver. Po njegovi oceni je nujno, da se mladi v ta program vključujejo. Študije namreč kažejo, da so udeleženci v programu kasneje v življenju bolj konkurenčni doma, na trgu dela, v življenju, bolj so vključeni v družbo, politiko.
