Z njegovo izvolitvijo je v Evropskem parlamentu nastala nova močna proevropska in reformna koalicija. Oblikujejo jo Evropska ljudska stranka (ELS) in liberalci (Alde), s podporo konzervativcev (ECR).
Iz nje so se izločili socialisti (S&D), ki so odstopili od prvotnega sporazuma z ELS in poslali evropskim državljanom slabo sporočilo, da se doseženih sporazumov ne spoštuje. Nova koalicija, nagnjena bolj v desno, bo zagotovila novo strukturo zakonodajne oblasti, zastavila si je pomembne vsebinske naloge, novi predsednik Tajani pa bo soočen z izzivom utrditve ugleda inštitucije, ki predstavlja srce evropske demokracije.
Nova koalicija za Evropo – brez socialistov
Zadnji dnevi so torej dokončno razjasnili pomembno dilemo, in sicer, ali so socialisti še verodostojen partner v t.i. veliki koaliciji z ELS. Dokončno so namreč prelomili pisni dogovor iz leta 2014 o konstituiranju parlamenta z ELS, ki ga je naknadno podprl tudi vodja liberalcev Guy Verhofstadt. Pomembnejši del tega sporazuma je bilo določilo, da kljub zmagi ELS na evropskih volitvah prvi del mandata vodi parlament socialist Martin Schultz, drugi del mandata pa član ELS.
Gianni Pittella je na svoji predstavitvi v poslanski skupini dokončno pokopal t.i. veliko koalicijo med S&D in ELS. Dejal je, da velika koalicija tako ali tako ne deluje, da se ne bo držal dogovora, saj bi poslej bila ELS premočna v evropskih ustanovah. Res je, da velika koalicija, ki se vzpostavi v EP ni primerljiva s "stalno" veliko koalicijo v kakšni nacionalni demokraciji. V EP funkcionira predvsem na začetku mandata, ko se vzpostavi osnovna struktura zakonodajne oblasti. Kasneje se koalicije "dogajajo" glede na interesno in ideološko bližino (levo-desno). Pa vendarle, ko so socialisti odstopili od pisnega dogovora, je bila evropska politika pred institucionalno krizo. Še posebej je postala zadeva nevarna, ko se je Pittelli pridružil Verhofstadt in ponudil še svojo kandidaturo za predsednika EP.
Sinoči pa se je zgodil preobrat: zgodil se je pomemben dogovor med ELS in Alde. Verhofstadt je odstopil od kandidature in podprl Tajanija, poleg tega pa je bil podpisan dogovor, ki uvodoma poudarja, da je Evropska unija v krizi, da jo populisti in ekstremisti hočejo uničiti ter da se nova koalicija kani odločno soočiti z njo. V sporazumu so podčrtali pomen povečanja investicij, gospodarske rasti, novih delovnih mest in stabilnega ter trajnega razvoja. Dogovor izpostavlja tudi zagotovitev večje varnosti, manj birokracije in bolje delujočega notranjega trga. Še posebej poudarja učinkovit boj proti terorizmu in ekstremizmu, ter utrditev evropske obrambne unije. Dogovor vključuje tudi določilo o polnem sodelovanju Evropskega parlamenta v pogajanjih o izstopu Združenega kraljestva iz EU, da bi bili interesi evropskih državljanov polno zaščiteni.
Na evropskem političnem nebu zasijala Tajanijeva zvezda
Za uspešno soočenje s krizo niso dovolj le koalicije, programi in reforme, ampak tudi ljudje, ki stoje za njimi. Evropa potrebuje močne osebnosti na najpomembnejših mestih in Tajani je eden od njih.
Je človek z izjemnimi izkušnjami, trdnih vrednot in prepričan Evropejec. Bil je evropski komisar in podpredsednik Evropske komisije, zato verjamem, da ima vse kompetence, da bo pravi evropski voditelj in predsednik vseh skupin v Parlamentu.
Morda bi bilo dobro, če bi bili v koaliciji tudi socialisti. To ne bi bilo slabo sporočilo evroposkim državljanom. Toda oni so se sami izločili in postali največji politični poraženci na polovici mandata. Evropska ljudska stranka pa je zgradila trdno politično platformo, ki temelji na sodelovanju in povezovanju ter dosegla pomembno zmago.
Z izvolitvijo Tajanija so evropski poslanci ravnal odgovorno in zagotovili nujno potrebno politično stabilnost, ki jo Evropska unija ta hip najbolj potrebuje. In kar je najpomembneje, izognili smo se institucionalni krizi. Zadnji čas je, da povrnemo zaupanje ljudi v EU.
