Po Parizu 13/11 je postalo popolnoma jasno: Nobena posamezna članica EU se ni sposobna ubraniti sama pred naraščajočo nevarnostjo terorizma. Nasprotno, doslej na obrambnem in varnostnem področju tako samozadostna država kot je vselej bila Francija – spomnimo, da je bila dolgo izven Nata - je takoj po napadu priznala, da sama nalogi ne bo kos in zaprosila za pomoč EU oz. uveljavila 7. točko 42. člena Lizbonske pogodbe. Pravzaprav je formalno za pomoč zaprosil francoski obrambni minister Le Drian, ki je dejal, da bodo prošnjo konkretizirali na bilateralni ravni. Čeprav se je Francija (začasno) izognila uporabi 5. člena Natove ustanovne listine - ki prav tako interpretira napad na eno članico, kot napad na vse – je prav verjetno, da bo za pomoč zaprosila tudi ZDA. Na žalost se je ravno na področju varnosti izkazalo, kako pomembno je, če EU deluje enotno ali vsaj dobro usklajeno.
Nihče ne more reči, da zadnji teroristični napadi niso pričakovani. Že po prvem terorističnem napadu v Parizu v začetku leta so odgovorni evropski politiki pripravili platformo, ki so jo poimenovali proti-teroristični pakt, ki je vseboval veliko zelo konkretnih zavez v boju proti terorizmu.
Toda ta napad je bil precej drugačen od dozdajšnjih v Evropi. Najprej je šlo za usklajeno "ekipno" akcijo na različnih lokacijah. Do sedaj so teroristične akcije v Evropi izvajali “osamljeni volkovi”, tokrat so kamikaze-teroristi usklajeno izvajali akcije na t.i. mehke, to je civilne cilje, kot so bari, restavracije, koncertne dvorane in štadion. Tokrat torej niso izbirali vojaških, policijskih, diplomatskih, varnostno-obveščevalnih, političnih oziroma če hočete državnih ciljev. Napadli so zahodni slog življenja. Za skrajneže sta tudi šport in glasba zahodna dekadenca, ki ju je treba uničiti!
Evropska ljudska stranka je takoj po tem spopadu pripravila nabor aktivnosti v boju proti terorizmu. Poudarila je, da je potrebno najprej dokončno urediti PNR direktivo, okrepiti EU agencije, zlasti Europol in Frontex. Pravzaprav se EPP za vse te ukrepe zavzema že vrsto let, a jih zavoljo svoboščin, ki naj bi bile kratene, uspešno blokirajo socialisti in liberalci.
Pristop v tej vojni, kakor je spopad poimenoval predsednik Francije, mora biti celovit. To pomeni, da bi morali Islamski državi (Daesh), ki predstavlja glavno teroristično nevarnost, zlomiti njegovo finančno in gospodarsko moč. Znano je, da ISIS z nafto zasluži po dva milijona dolarjev dnevno in s temi sredstvi med drugim financira rekrute, teroriste in njihove operacije. V Evropi so že zdavnaj predlagali, da bi bilo nujno potrebno prekiniti tok denarja, ki poteka tudi preko mednarodnih bank.
Internet je glavno komunikacijsko in propagandno orodje teroristov. Kako nenavadno je, da obveščevalne službe niso zaznale niti indicov tega barbarskega dejanja. Pri nadzoru obveščevalnim službam povzročajo težave šifrirane komunikacije preko sistemov za neposredno sporočanje kot so iMessage, Whatsapp, Telegram in ostali. Obveščevalne službe bi morale v sodelovanju s podjetji teh aplikacij locirati in dešifrirati sporočila, ki ogrožajo varnost državljanov. Z drugimi besedami, obveščevalne in varnostne agencije bi morale pridobiti stalne šifrirne ključe za osebe, osumljene terorizma. Te službe bi morale tesneje sodelovati tudi z odgovornimi pri Googlu, Youtubu, Facebooku in Twitterju pri čiščenju Isisove nadvse uspešne spletne propagande. Morda bo pri tem uspešen tudi Annoynmous, sicer hekerska organizacija, ki se je zavzela za internetno uničenje ISISa.
V Evropi bi končno morali poiskati politični konsenz o nekaterih ukrepih. Znano je, da so socialisti, pa tudi liberalci, nasprotovali nekaterim ukrepom za večjo varnost (npr. sistemu PNR za izmenjavo podatkov o potnikih v notranjem prometu, pametni mejni kontroli). Takšno neodgovorno in populistično politično stališče ima lahko velike praktične posledice. Skratka, gibanje jihadistov je potrebno nujno nadzorovati, menimo v EPP. Seveda pa to predpostavlja ne le koordinacije dela ustreznih služb, ampak oblikovanje skupne, krovne obveščevalne službe, ki bi po vzoru US IC (United States Intelligence Community) in DNI skrbela za pretok in logično povezovanje informacij ter za učinkovito koordinacijo boja proti terorizmu. Seveda zaščita ene od temeljnih vrednot, na katerih temelji Evropa, to je varnosti njenih državljank in državljanov, nekaj stane. In to ceno bo treba plačati. Bila bi nižja, če bi pravočasno uvedli nekatere ukrepe.
